Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
znan -a prid. poznan: taiste pregrehe vam dobru snane rod. ed. ž ſe nej ſte prau ſpovedali (I/2, 66) ǀ uprasha po teh drugyh ſnanyh rod. mn. minihu, Vratar pravi, de obniga nemerkà (II, 88) znan se storiti dov. spoznati se: leta ſe je bil ſnan ſturil del. ed. m s'eno deklo, inu taku dolgu ſta vaſſovala, de ona je bila shroka ratala (V, 85)
Celotno geslo Megiser
znan pridevnik
Besedje16
znan prid. ♦ P: 23 (TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603)
SSKJ²
znánec -nca m (ā)
kdor se s kom pozna in ima z njim osebne stike: obiskati znance in prijatelje; pridobiti si znance; bila sta dobra znanca iz študentskih let; priložnostni znanci; med njimi se je počutil kot stari znanec; znanec s ceste
● ekspr. on je star znanec te gostilne mnogokrat zahaja vanjo; zastar. dober znanec vseh kultur poznavalec
Pravopis
znánec -nca m z -em člov. (á; ȃ) ~ iz študentskih let; poud. stari ~ policije |kogar policija večkrat obravnava|
znánka -e ž, člov. (á; ȃ)
znánčev -a -o (á; ȃ)
Celotno geslo Etimološki
znānec – glej znȁn
Pleteršnik
znȃnəc, -nca, m. 1) der Bekannte; prijatelji in znanci; — 2) der Kenner: z. sv. pisma, der Biblist, Cig.; z. src, ogr.-C.
Prekmurski
znánec -nca m
1. znanec: Nas priátel, znánecz BKM 1789, 44; Nas priátel, znánecz BRM 1823, 23; Ali ti szi moj znánecz TA 1848, 44; Csi znáncza gdebodi szrécsas KOJ 1845, 29; Sztáli ſzo pa vſzi znánczi nyegovi KŠ 1771, 253; Moji znánczi, priátelje ſze veſzelijo KM 1783, 212; Vſza rodbina ino znánczi, 'Zivte ſzrecsno BKM 1789, 422; Poſzlüsajte rejcs mo dobri znánczi SŠ 1796, 75; dobre znáncze TF 1715, 29; Moje dobre znáncze zbrátjom BKM 1789, 369; Da i jaſz zmojimi znánczi Vnebéſza idem KŠ 1754, 272; Z-tühincmi i znancmi kakti omrácsene KAJ 1870, 117
2. znalec, poznavalec: ti, Goſzpodne, vſzej ſzercz znánecz KŠ 1771, 343; I visesne právde vucseni znánczi KAJ 1848, 310; I nike je poſztavo Boug vnogo jezikov znáncze KŠ 1771, 515, i drüge Piſzma znáncze knám poſila BKM 1789, 43
Celotno geslo Pohlin
znanec [znán?c] samostalnik moškega spola
  1. znanec
  2. sorodnik
Hipolit
znanec samostalnik moškega spola
Vorenc
znanec m, notus, -a, -um, ṡnán, ṡnaniz
Svetokriški
znanec -nca m znanec: Snanizy im. mn., inu ſoſedje ſo Chriſtuſa proſſili (II, 316)
Besedje16
znanec sam. m ♦ P: 10 (TE 1555, TT 1557, TL 1561, TPs 1566, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
SLA 1
znanec
Črnovrški
znanec
Prekmurski
znáni -a -o prid. znan: vſzáki cslovik, znáni i neznáni KŠ 1771, 28; Liki neznáni, i dönok znáni KŠ 1771, 539; Naj znáno bode zdaj poglavárſztvi KŠ 1771, 578; Na znáno nôto BRM 1823, 1; Na znáno nôto KAJ 1848, 1; I znáno je 'ze vszákomi KAJ 1870, 6; odpüszti mi moje znáne, i neznáne grejhe KM 1783, 27
znáni -a -o sam. znani: i iſzkali ſzo ga med rodbinov i med znánimi KŠ 1771, 171
Besedje16
znani posam. ♦ P: 3 (DJ 1575, DB 1584, TPo 1595)
SSKJ²
znaník -a m (í)
star. znanilec: ta veter je znanik lepega vremena / bil je znanik novih časov glasnik, oznanjevalec
Pravopis
znaník -a m, člov. (í) star. znanilec
SSKJ²
znanílec -lca [znaniu̯ca tudi znanilca] m (ȋ)
kdor kaj naznanja: znanilec sreče / prezgodnji znanilci pomladi
// glasnik2, oznanjevalec: znanilec resnice
♦ agr. rastlina, po kateri se presojajo tla in podnebje; nakazovalec
Število zadetkov: 583476