Zadetki iskanja
znánoneznàn in znánoneznán -ána -o prid. (á-ȁ á-á; á-á)
knjiž. skrivnosten: skušal se je približati temu znanoneznanemu obrazu
knjiž. skrivnosten: skušal se je približati temu znanoneznanemu obrazu
znánost -i ž (á)
1. ed. dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj: znanost išče zakonitosti; financirati, podpirati znanost; metode, odkritja znanosti; ekspr. stoletje znanosti; veje, zgodovina znanosti / doktorat znanosti; filozofija znanosti / ustanoviti svet za znanost in kulturo / Slovenska akademija znanosti in umetnosti
// celota spoznanj te dejavnosti: obvladoval je vso tedanjo znanost
2. navadno s prilastkom dejavnost, ki si prizadeva tako priti do takih spoznanj določenega področja, vidika stvarnosti: vsaka znanost si prizadeva biti eksaktna; mesto družboslovja med znanostmi / agronomske, pedagoške, vojaške znanosti; pedagoška psihologija in druge interdisciplinarne znanosti; literarna, računalniška znanost; mejne znanosti ki segajo na področje drugih samostojnih znanosti; teoretične, uporabne znanosti; znanost o kulturi, prihodnosti; znanost o znanosti / doktor, magister pravne znanosti, pravnih znanosti
// celota spoznanj te dejavnosti: študirati kemijo in druge znanosti
3. lastnost, značilnost znanega: znanost njegovih izjav, pesmi se je po tem dogodku še povečala
4. zastar. znanje: s tem je dokazal svojo znanost / v šoli si pridobiti razne znanosti
● ekspr. črna znanost po ljudskem verovanju čarovništvo
1. ed. dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj: znanost išče zakonitosti; financirati, podpirati znanost; metode, odkritja znanosti; ekspr. stoletje znanosti; veje, zgodovina znanosti / doktorat znanosti; filozofija znanosti / ustanoviti svet za znanost in kulturo / Slovenska akademija znanosti in umetnosti
// celota spoznanj te dejavnosti: obvladoval je vso tedanjo znanost
2. navadno s prilastkom dejavnost, ki si prizadeva tako priti do takih spoznanj določenega področja, vidika stvarnosti: vsaka znanost si prizadeva biti eksaktna; mesto družboslovja med znanostmi / agronomske, pedagoške, vojaške znanosti; pedagoška psihologija in druge interdisciplinarne znanosti; literarna, računalniška znanost; mejne znanosti ki segajo na področje drugih samostojnih znanosti; teoretične, uporabne znanosti; znanost o kulturi, prihodnosti; znanost o znanosti / doktor, magister pravne znanosti, pravnih znanosti
// celota spoznanj te dejavnosti: študirati kemijo in druge znanosti
3. lastnost, značilnost znanega: znanost njegovih izjav, pesmi se je po tem dogodku še povečala
4. zastar. znanje: s tem je dokazal svojo znanost / v šoli si pridobiti razne znanosti
● ekspr. črna znanost po ljudskem verovanju čarovništvo
znánost, f. 1) die Bekanntheit; — 2) die Bekanntschaft mit einer Sache, die Kenntnis, Mur., Cig., Jan., nk.; polovična z., die Halbkenntnis, Cig.; gospodarske znanosti, wirtschaftliche Kenntnisse, Cig.; — = znanstvo, die Wissenschaft, nk.
znànost -i ž
1. znanost: Scientia Znánoſzt KMS 1780, A7b; Za prirodopis se zové ono znanost AI 1878, 4
2. znanje, vedenje: Ali znanoſzt nadüva KŠ 1771, 504; Sz. Duhá Dári ſzo Znánoſzt KMK 1780, 19; Od tébe zhája vſza znanoſzt BKM 1789, 291; i diſanye znanoſzti ſzvoje nazviſcsáva KŠ 1771, 532; ſtera ſzam ali znánoszti, ali znevejdnoszti pregrejso KM 1783, 161; Tamsze preszvêti Zorja visise znanoszti KAJ 1848, 225; Zſteroga morete razmeti znanoſzt mojo KŠ 1771, 578; Znanoszt razserjüvajôcse mêszecsne novine AI 1875, kaz. br. 1; ka vu znanoſzti bodta Bougi ſzpodobna KM 1796, 7
1. znanost: Scientia Znánoſzt KMS 1780, A7b; Za prirodopis se zové ono znanost AI 1878, 4
2. znanje, vedenje: Ali znanoſzt nadüva KŠ 1771, 504; Sz. Duhá Dári ſzo Znánoſzt KMK 1780, 19; Od tébe zhája vſza znanoſzt BKM 1789, 291; i diſanye znanoſzti ſzvoje nazviſcsáva KŠ 1771, 532; ſtera ſzam ali znánoszti, ali znevejdnoszti pregrejso KM 1783, 161; Tamsze preszvêti Zorja visise znanoszti KAJ 1848, 225; Zſteroga morete razmeti znanoſzt mojo KŠ 1771, 578; Znanoszt razserjüvajôcse mêszecsne novine AI 1875, kaz. br. 1; ka vu znanoſzti bodta Bougi ſzpodobna KM 1796, 7
znánstven -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na znanost: znanstvena metoda / znanstvena izdaja knjige; znanstvena raziskava, razprava / znanstveni jezik; doktor in drugi znanstveni naslovi / znanstvena ustanova / znanstveni delavec, svetnik / znanstvena natančnost / znanstvena fantastika literarna dela, ki temeljijo na predvidenih izsledkih znanosti
♦ polit. znanstveni socializem revolucionarna teorija, ki sta jo na podlagi znanstvene analize kapitalizma utemeljila Marx in Engels
nanašajoč se na znanost: znanstvena metoda / znanstvena izdaja knjige; znanstvena raziskava, razprava / znanstveni jezik; doktor in drugi znanstveni naslovi / znanstvena ustanova / znanstveni delavec, svetnik / znanstvena natančnost / znanstvena fantastika literarna dela, ki temeljijo na predvidenih izsledkih znanosti
♦ polit. znanstveni socializem revolucionarna teorija, ki sta jo na podlagi znanstvene analize kapitalizma utemeljila Marx in Engels
- znánstveno prisl.:
znanstveno utemeljiti trditev
znánstven -a -o (ȃ) ~a natančnost
znánstveni -a -o (ȃ) ~ jezik; ~ svetnik
znánstvenost -i ž, pojm. (ȃ)
znánstveni -a -o (ȃ) ~ jezik; ~ svetnik
znánstvenost -i ž, pojm. (ȃ)
znȃnstvən, -stvəna, adj. wissenschaftlich, Jan., nk.; znanstveni izrazi, technische Ausdrücke, die Terminologie, Cig. (T.); znanstvena razbistrila, technische Erläuterungen, Levst. (Močv.).
znánstvenik -a m (ȃ)
kdor se ukvarja z znanostjo: razviti se v znanstvenika; odkritje, teorija znanstvenika / atomski znanstvenik; znanstvenik sociolog
kdor se ukvarja z znanostjo: razviti se v znanstvenika; odkritje, teorija znanstvenika / atomski znanstvenik; znanstvenik sociolog
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 28605
- 28606
- 28607
- 28608
- 28609
- 28610
- 28611
- ...
- 29174
- Naslednja »
Število zadetkov: 583476