Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
znášati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; znášanje (ȃ) kaj ~ kamenje na kup; znašati komu kaj ~ onemoglim hrano in kurjavo
znášati se -am se (ȃ) poud. |z besedami, dejanji izražati jezo, nezadovoljstvo|: nad kom/čim Sovražnik se je znašal nad civilnim prebivalstvom
Pravopis
znášati2 -am nedov. -ajóč, -áje (ȃ) Dolg ~a milijon tolarjev; Površina ~a pet kvadratnih metrov meri
Celotno geslo Etimološki
znȃšati – glej nésti, nosīti
Pleteršnik
znȃšati 1., -am, vb. impf. ad 1. znositi, 1. znesti; 1) zusammentragen: s pestjo se zrnjiče seje, snopje se na ramah znaša, Ravn.-Valj. (Rad); gnezdo z., ein Nest bauen; — 2) z. zoper koga kaj, wider jemanden etwas aufbringen, Cig.
Pleteršnik
znȃšati 2., -am, vb. impf. ad 2. znesti; 1) emporheben: voda znaša barko in jo vzdigne od tal, Ravn.-Valj. (Rad); — 2) z. se, sich erheben: nad drugimi se z., kajk.-Valj. (Rad); groß thun, prahlen, Dict., Cig., C.; z. se z robci, partami, haljami, kajk.-Valj. (Rad); — 3) z. se nad kom, sich an jemandem rächen, Cig.; — 4) sich benehmen: ne rodim za to, kaj (= da) se zunaj drugako znašaš, Krelj; z. se s kom, sich gegen jemanden benehmen, ogr.-C.; — 5) ertragen, ogr.-Valj. (Rad); — (nam. vzn-).
Prekmurski
znášati -am nedov.
1. prenašati, imeti potrpljenje: Ti mocsni ſzo du'zni ſzlabe znáſati KŠ 1771, 481; 'sitka teskoucse vorno znásati pomága SIZ 1807, 10; Sto te more zvisávati, Kâ szi gotov bio znásati bolezen KAJ 1848, 223; Záto vſza znáſam za volo ti odebráni KŠ 1771, 648; Ár za tvojo volo znásam spot TA 1848, 54; nego vſza znáſſamo KŠ 1771, 506; Csi kaſtiganye znáſate KŠ 1771, 694; Sto bode britke tvoje vdárcze znáſao BKM 1789, 344; dobro bi ga znáſſali KŠ 1771, 547
2. znašati, predstavljati: Gláva znáša eden trétji tao vse njegove dugoče AI 1878, 21
znášati se -am se
1. ponašati se: Kérkedni; znásati sze KOJ 1833, 162
2. prenašati, potrpeti: kágda ſze mámo mi znaſſim blisnyim znáſati TF 1715, 14; I znáſajte ſze pokojni biti KŠ 1771, 620
3. vesti se: Domá se dobro znášaj BJ 1886, 12; Vu cérkvi se je dobro znášala BJ 1886, 21
znašajóuči -a -e ki prenaša, potrpi: poſztávlena ſzo kaſtigo znáſajoucsa KŠ 1771, 758; Znáſajoucsi edendrügoga KŠ 1771, 609; Ovo blá'zene právimo te znáſajoucse KŠ 1771, 753
Hipolit
znašati glagol
Vorenc
znašati nedov., F6, accumulare, v'kupai ẛbrati, ẛneſti, snaſhati, na kúp noſſiti, ſpravlati; acervare, na kúp ẛnaſhati, polagati, nakladati, grabiti; circunglobare, okuli inu okuli na en kúp ſpravlati, v'kupai noſſiti, ẛnaſhati, na en kúp noſſiti; consarcinare, punkelze v'kúp ſpravlati, valiṡhe v'kúp ṡnaſhati; mellificare, mèd brati, délati, ṡnaſhati; superingerere, verhu na kúp noſſiti, ali ṡnaſhati, ali metati
Svetokriški
znašati -am nedov. vkupaj znašati nabirati, prinašati: kakor ſturi Krajl teh zhebel: kadar hozhe, de bi njegove zhebele sazhele med vkupai ſnashat nedol. ǀ v' tei vishi tudi one ga sberaio, inu vkupai snashaio 3. mn. (V, 588)
Celotno geslo Megiser
znašati nedovršni glagol
Besedje16
znašati [nositi skupaj] glag. dov. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Črnovrški
znašati
Hipolit
znašati se glagol
Vorenc
znašati se nedov., F6, efferre, vun noſſiti, ſe ṡnaſhati, prevṡèten biti, vunkai neſti; gloriari, ſe hvaliti, ſe ṡdeiti, ſe prevṡètnu darṡhati, ſe ṡnaſhati; jactare se, ſe hvaliti, ſe ṡnaſhati; jactator, -ris, kateri ſe ſam ṡnaſha inu hvali; luxuriare, vel luxuriari, lipú luṡhtnu raſti, ſe perkaṡati, ſe ṡnaſhati; tonare verbis, ſe s'beſſédo ṡnaſhati; prim. znašanje2 
Besedje16
znašati se glag. nedov. ♦ P: 6 (KPo 1567, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, TPo 1595)
Črnovrški
znašati se
Hipolit
znašati si glagol
Pleteršnik
znašȃvəc, -vca, m. človek, kateri kaj znaša (n. pr. praprot), Polj.
Hipolit
znašavec samostalnik moškega spola
Hipolit
znašaven pridevnik
Število zadetkov: 583476