Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Hipolit
znati glagol

PRIMERJAJ: znajoč, znan

Vorenc
znati nedov., F47, auletris, -dis, ena pevkinîa, katera ẛná piskati; conscire, ẛnati; constare, ẛa gviſhnu ẛnati; constat omnibus, vſi vedó, ẛnajo; incautus, -a, -um, nevarin, kateri ſe ne ṡna varovati, nevarni; idiota, -ae, en zhlovik, kateri nyzh ne ṡna; memoriter scire, s'vunai ṡnati, na pamet ṡnati; nescire, ne ṡnati; noscere, noſse, ṡnati, poṡnati; praescita, -orum, te rizhy, katere ſo ſe poprei ṡnale, ali veidile; scire, veiditi, ṡnati, vmeiti; prim. neznati 
Svetokriški
znati -am nedov. 1. znati: vſakateri Purgar je mogal en antverh, ali dellu ſnati nedol. ǀ letu ſo dolshni vſi vejdit, inu snati nedol. ǀ Jeſt morem rezh, karkuli ſnam 1. ed. ǀ odgovori ta bolni, kaj mi govorite od molitvi, jest obene nesnam +1. ed., sakaj vſhe 40 lejt ſim molitvu sapustil ǀ vſaj ſnash 2. ed. brat, dokler ſi Dohtar, beri hiſtorie ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha neposnash, ali cilu malu snash 2. ed. ǀ od drugiga nesnash +2. ed. gouorit, inu miſlit ǀ Vni ſe shtimà, de vſe ſnà 3. ed. ǀ Snamine eniga praviga karshenika nej li ſamu de sna 3. ed. snamine s: Chrisha sturiti ǀ nyh podversheni folk ne sna 3. ed. te sapuvidi Boshje, nesna +3. ed. ſe spovedat ǀ druſiga neſna +3. ed., ampak jeiſti, pyti, inu ſpati ǀ Vni ſe huali de vſaketero boleſan ſna osdravit, de li is ludy danarie is golufà, de ſi lih nezh neſnà +3. ed. ǀ my morimo yskat, shelit, inu ſe pofliſſat kulikajn hozhemo, inu snamo 1. mn. ǀ vy ſnate 2. mn. tulikajn hudyh, neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ Vaſhi otrozi snaio 3. mn. fable, inu fatti pravit, snaio 3. mn. klafat, inu nesnanio +3. mn. ozha Naſs, nesnaio +3. mn. Zheshena ſi Maria, nesnaio +3. mn. S. Verè ǀ aku poprei S. ſapuvide neſnaio +3. mn. ǀ snaio klafat, inu nesnanio +3. mn. ozha Naſs ǀ ozha nej ſnal del. ed. m dobru ſvoie Kupzhje oberniti ǀ Iesus Kakor ſyn Boshy je vezh snal del. ed. m, Kakor vſy Angeli ǀ zhe vſamem eno mlado nebo snala del. dv. m goſpodinit … zhe vſamem eno mutaſto, nebò ſnala del. ed. ž mene potroshtat ǀ k'obenimu dellu bi ſe nesnala +del. ed. ž parpravit ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala del. dv. m lagat, ble kakor pſ lajat ǀ de bi snali del. mn. m smerit koku dolga, inu shroka je semla ǀ de bi tu dobru, od hudiga reslozhit ſnali del. mn. m ǀ roke, katere ſò ble ſnale del. mn. ž ſtreti. Stembre tiga malikovaina 2. poznati: On pak ym je bil odgovuril; riſnizhnu jest uam povem, jest vaſs nesnam +1. ed. ǀ vener le treh mi imena ſnamo: 1. mn. Michaël, Gabriel, inu Raphael ǀ onij nesnajo +3. mn. ni mojga Ozheta, ni mene ǀ ſo ſlepij, nepametni, nesnajo +3. mn. sazhetka, inu konza ǀ kakar de bi sapuvid S. Paula snali del. mn. m, katera pravi 3. vedeti: sledni je dolshan snati nedol., namrezh skriunust s: Troijce, de ſo trij s: Pershone, inu vener en ſam Bug ǀ sdaj ſamy nevemo kej ſmo, inu neſnamo +1. mn. koku sazheti ǀ she nej ſo ludje sa ta dua greha snali del. mn. m ǀ ſa kateri greh bi nebily nikuli vejdli inu ſnali del. mn. m, kadar takorshni prekleti ludje, bi yh nebily vuzhili znati se poznati se, biti viden: Inu po leteh ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih, inu madlih krau vunkai gredozh, de po vſim AEgypti nej bilu garshih, inu lete garde ſo bile posherle te lepe debele, vener ſe nei na nyh snalu del. ed. s, ampak ſo bile garde, inu madle kakor poprei
Celotno geslo Megiser
znati nedovršni glagol
Besedje16
znati glag. nedov. ♦ P: 43 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
znati
Pravopis
znati.. prvi del podr. zlož. znatižêljen
Smučanje
znáti pásti znám -- dov.
Besedje16
znati se glag. nedov. ♦ P: 4 (TO 1564, TPs 1566, TPo 1595, TfC 1595)
Smučanje
znáti vstáti znám -- dov.
SSKJ²
znatižêljen -jna -o prid. (é ē)
knjiž. vedoželjen: znatiželjni otroci / znatiželjna vprašanja
Pravopis
znatižêljen -jna -o; -ejši -a -e (é; é ȇ é; é) neobč. vedoželjen
znatižêljnost -i ž, pojm. (é) neobč. vedoželjnost
SSKJ²
znatižêljnost -i ž (é)
knjiž. vedoželjnost: spodbujal je njegovo znatiželjnost; otroška znatiželjnost
Planinstvo
znátna nevárnost plazôv -e -i -- ž
Smučanje
znátna nevárnost próženja snéžnih plazôv -e -i -- -- -- ž
Celotno geslo Pohlin
znatnica [znatnícanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

modrijanka

Pravopis
znátno mer. prisl. -ej(š)e (á; á) neobč.: počutiti se ~ bolje precej, dosti; ~ se spremeniti zelo
Pleteršnik
znátnost, f. die Kennbarkeit, Cig., Jan.; — die Ansehnlichkeit, nk.
Pleteršnik
znave, adv., SlGor.-C.; pogl. iznova (znaver, vzhŠt.-Valj. [Vest.]).
Pleteršnik
znȃvəc, -vca, m. der Kenner, Cig., Jan., C., Nov.
Število zadetkov: 583476