Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
znǫ̑j, m. 1) die Hitze: znoj je danes, es ist heute heiß, Cig.; znoj mi je, es ist mir heiß, ich schwitze, Mur., Kras-Mik., Bolc-Erj. (Torb.); — 2) der Schweiß, Mur., Cig., Jan., ogr.-M., C., Ipavska in Soška dol.-Erj. (Torb.); krvavi z., der Blutschweiß, Cig.; — z. mi je, mir ist angst und bange, Cig.; — tudi znòj, znója, Valj. (Rad).
Prekmurski
znój -a m znoj, pot: Znój Veriték KM 1790, 93(a); Veriték; znój, pot KOJ 1833, 181; Oh keliko znója tocſijo tesáczke KM 1783, 216; za méne ſzi krvávi znoj tocso KŠ 1754, 237; Peri me ſztve ſzmrti znójom KŠ 1754, 256; je predgao ſztrüdom i znójom KŠ 1771, 433; ka ſze je ſz-krvávim znójom potio KM 1796, 106
Celotno geslo Pohlin
znoj [zn??j] samostalnik moškega spola

znoj zaradi strahu, želje, ne zaradi vročine

SSKJ²
znójavica -e ž (ọ̑)
med. močno, nenormalno izločanje žlez znojnic, zlasti na dlaneh, stopalih, v pazduhah; čezmerno znojenje: zdravljenje znojavice
Pleteršnik
znǫ̑jčica, f. die Schweißdrüse, Erj. (Z.).
SSKJ²
znôjen in znójen -jna -o prid. (ó; ọ̑)
1. nanašajoč se na znoj: znojne kaplje / bil je vroč in znojen od strahu; obrisati si znojne roke; znojno čelo
♦ anat. znojna žleza znojnica
2. knjiž. ki povzroča, da se kdo znoji: zbudil se je iz znojnih sanj; opravljati znojno delo
Pravopis
znôjen -jna -o in znójen -jna -o; bolj ~ (ó; ọ̑) ~o čelo; biti ~
znôjni -a -o in znójni -a -o (ó; ọ̑) ~e kaplje; anat. ~a žleza znojnica
znôjnost -i in znójnost -i ž, pojm. (ó; ọ̑)
Celotno geslo Etimološki
znójen – glej znọ̑j
Pleteršnik
znójən, -jna, adj. 1) heiß: z. dan, nk.; — 2) beschweißt, voll Schweiß, Mur., Cig., Jan., nk.; — Schweiß-, Cig., Jan., nk.; znojne luknjice, die Schweißporen, Cig. (T.).
SSKJ²
znojênje -a s (é)
glagolnik od znojiti se: povečano znojenje; ohlajanje telesa z znojenjem / znojenje rok
♦ med. čezmerno znojenje močno, nenormalno izločanje žlez znojnic, zlasti na dlaneh, stopalih, v pazduhah; usnj. znojenje kož postopek, pri katerem začnejo dlake, volna izpadati iz živalske kože zaradi toplote, vlage in delovanja mikroorganizmov
Pleteršnik
znojénje, n. das Schwitzen, das Geschwitze, Cig., M.
Pravopis
znojíti -ím nedov. znôji -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; znojênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. kaj Delal je, da je srajco znojil
znojíti se -ím se (í/ȋ í) Poleti se zelo ~i; poud. znojiti se za koga/kaj Za družino se ~i |se trudi|
Pleteršnik
znojíti, -ím, vb. impf. 1) ausschwitzen, Mur., Cig.; kri z., ogr.-C.; — 2) z. se, sich sonnen, Ipavska in Soška dol.-Erj. (Torb.); — 3) z. se, schwitzen, Cig., Jan., C., Ipavska in Soška dol.-Erj. (Torb.).
Celotno geslo Pohlin
znojiti [znojiti znojím] nedovršni glagol

močno se znojiti

SSKJ²
znojíti se -ím se nedov. (ī í)
1. izločati znoj: poleti se zelo znoji / noge, roke se mu znojijo
2. nav. ekspr. na svojem površju delati kapljice: v sobi je bilo soparno, da so se okna znojila
3. ekspr. truditi se, prizadevati si: zanje se znoji in žene / ves dan se je znojil na polju delal
    znojíti 
    1. knjiž. z znojenjem povzročati, da je kaj vlažno: delal je, da je srajco znojil / ekspr. to zemljo so znojili že naši dedje so jo z velikim trudom obdelovali
    2. ekspr., z notranjim predmetom izločati znoj: večkrat je kar hladen znoj znojil
Celotno geslo Etimološki
znojīti se – glej znọ̑j
Prekmurski
znojìti se -ím se nedov. znojiti se, potiti se: Izzadni; potiti, znojiti sze KOJ 1833, 160
Bovški
znojiti se gl. švicati
SSKJ²
znójnica -e ž (ọ̑)
anat. kožna žleza, ki izloča znoj: povečano delovanje znojnic; izločki znojnic / žleza znojnica
♦ obrt. trak iz umetnega usnja, blaga na notranji strani oboda klobuka za vpijanje znoja
Pravopis
znójnica -e ž (ọ̑) zamašene ~e
Število zadetkov: 583476