Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
znọ̑jnica – glej znọ̑j
Pleteršnik
znǫ̑jnica, f. das Schweißloch, die Pore, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.-C.; — die Schweißdrüse, Erj. (Som.).
Pravopis
znôrel -éla -o tudi znorèl -éla -o in znorél -a -o [-u̯] (ó ẹ́ ẹ́; ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) poud. ~ človek |duševno bolan|
znorélost -i ž, pojm. (ẹ́) poud.
SSKJ²
znoréti -ím dov., znôrel (ẹ́ í)
1. ekspr. postati nespameten, nerazsoden: kadar se napije, znori; ob prihodu vlaka so vsi znoreli / znoreti zaradi ženske
2. ekspr. začeti zelo hitro, nepravilno delovati, se premikati: urna kazalca sta znorela; stroj je znorel in začel poskakovati
3. pog. postati duševno bolan: v ječi je znorel; znoreti od žalosti; zaradi mučenja je znorela; bilo je tako hudo, da bi skoraj znorel
4. publ. znoriti: čisto so ga znoreli / znoreti konja
● ekspr. ko je to slišal, je znorel se je zelo razjezil, razburil; ekspr. ali si znorel izraža začudenje, presenečenje ob nespametnem, nerazsodnem govorjenju, ravnanju koga; ekspr. ker se mlad ni nanorel, je star znorel ker je bil v mladosti resen, umirjen, je začel v starosti lahkomiselno, lahkoživo živeti; ekspr. na stara leta je znorel se je zaljubil
    znôrel tudi znorèl in znorél -éla -o:
    živeti v znorelem času; znorel človek; znorela žival
Pravopis
znoréti -ím dov.; drugo gl. noreti (ẹ́ í) poud.: ~ od žalosti |postati duševno bolan|; Kadar se napije, ~i |postane nerazsoden|; poud. znoreti za kom/čim Znorela je za sosedovim fantom |zaljubila se vanj|; °znoreti koga/kaj Čisto so ga znoreli znorili
Celotno geslo Pregovori
znoreti
V VARIANTI IZRAZOV: Glava sivi, rit nori
Celotno geslo Etimološki
znorẹ́ti – glej nȍr
Pleteršnik
znorẹ́ti, -ím, vb. pf. närrisch, verrückt werden.
Črnovrški
znoreti
SSKJ²
znoríti -ím dov., znóril (ī í)
ekspr. narediti, povzročiti, da kdo nespametno, nerazsodno ravna: ljudje so ga čisto znorili; pijača človeka znori / taka knjiga ti znori možgane / znoriti žival
● ekspr. znoriti dekle, fanta vzbuditi, povzročiti ljubezensko vznemirjenost
Pravopis
znoríti -ím dov. znóril -íla, nam. znorít/znorìt; drugo gl. noriti (í/ȋ í) poud. koga/kaj Pijača človeka ~i |ga naredi nerazsodnega|; ~ žival |pripraviti jo do tega, da podivja|
Pleteršnik
znoríti, -ím, vb. pf. 1) närrisch machen, ogr.-Kres; — 2) berücken, prellen, betrügen, Mur., Jan.
Prekmurski
znorìti znòrim dov.
1. znoriti, obnoriti: Ar csi ſze ſto za koj ſztima biti ſzám ſzebé znori KŠ 1771, 569; Gyizdoſzt tebé naj ne znori SŠ 1796, 52; da ſzami ſzebe ne znorite KŠ 1754, 25; Vinſzka moucs me’ je znorila SIZ 1807, 61; Znorila me je jeszén KAJ 1870, 61
2. ogoljufati, prevarati: Ino kakda znori vuká Leszica KAJ 1870, 23; Ali znorila szi hamicsna mené AI 1875, br. 2, 8
znorìti se znòrim se prevarati se: I ſz-tem ſze lehko znorimo BRM 1823, 315; Vu modrouſzti ſteri nejſzo, hitro znorijo-ſze SŠ 1796, 67
znòrjeni -a -o ogoljufan, prevaran: vszáki sze tô'zi, ka je znorjen AIP 1876, br. 1, 8
Pleteršnik
znòs 1., -nósa, m. 1) das Zusammengetragene, C.; vodeni z., die Anschwemmung, angeflößtes Land, die Alluvion, Dict., Cig.; na vodene znose trte saditi, Vrtov. (Vin.); — 2) die vom Pflug aufgeworfene Erde, Kras.
Pleteršnik
znòs 2., -nósa, m. die Empfängnis, C., Z.; — nam. vznos.
Hipolit
znos samostalnik moškega spola
Vorenc
znos m, conferva, -ae, vodèn nanoṡ, ẛnoṡ
Pleteršnik
znósəc, -sca, m. die Mauerbiene (megachile muraria; osmia sp.), Ip.-Erj. (Torb.).
SSKJ²
znôsen -sna -o prid., znôsnejši (ó ō)
1. ki se (še) da prenesti, prenašati: znosen mraz; bolečine so postale znosnejše; razmerje med njima je znosno; komaj znosen hrup zelo močen / z leti je postal znosnejši
// ekspr. še zadovoljiv, primeren: znosni kreditni pogoji; znosne razmere; njihovo sožitje je znosno
2. (še) zadovoljivo dober, kvaliteten: znosna cesta; naučila se je znosne nemščine
    znôsno prisl.:
    znosno vroče vreme
Pravopis
znôsen -sna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) ~ mraz; ~e razmere
znôsnost -i ž, pojm. (ó)
Število zadetkov: 583476