Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Hipolit
trčen deležnik
Vorenc
trčen1 del., illisus, -a, -um, reſtrupan, tarzhen
Vorenc
trčen2 del., ebrius, -a, -um, pyan, zéplen, terzhen
SSKJ²
tŕčenje -a s (ȓ)
glagolnik od trčiti: nazdraviti s trčenjem kozarcev / preprečiti trčenje; na avtocesti je prišlo do silovitega trčenja; čelno, verižno trčenje; trčenje ladij / trčenje različnih mnenj
Celotno geslo Sinonimni
tŕčenje -a s
1.
pri pitju vina sunkovit dotik s kozarcem ob kozarec drugegapojmovnik
SINONIMI:
2.
udarec z vozečim vozilom, navadno v drugo vozeče vozilopojmovnik
SINONIMI:
trk1, neknj. pog. karambol
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik čelno trčenje
Pleteršnik
tŕčenje, n. das Anstoßen.
Hipolit
trčenje samostalnik srednjega spola
SSKJ²
tŕčenost -i ž (ȓ)
pog. omejenost, neumnost: pripisovali so mu čudaštvo, če že ne trčenost; rahla trčenost
Celotno geslo Sinonimni
tŕčenost -i ž
GLEJ SINONIM: neumnost1
Svetokriški
trči (?) -čem nedov. teči: kadar hudizh jo uabi k'taisti greshni perloshnosti, terzhe 3. ed. po nozhi, po blati, inu po ſnègi, katera v'Cèrku nej mogla pojti, de bi shuline nevublatila, cello nuzh bo plèſsala, inu ne bo ſe toshila de je trudna, ali eno Samo uro v'Cerkvi klezhati ij nej mogozhe (I/1, 130 s.) Če je nastavek upravičen, beseda korensko ustreza hrv. tr̀čati ‛teči’. Vendar se zdi bolj verjetno ta hapaks legomenon pojmovati kot tiskarsko napako namesto tezhe.
SSKJ²
tŕčiti -im dov. (ŕ ȓ)
1. narediti, da kaj pride v sunkovit dotik s čim: s polnim kozarcem trčiti ob steklenico / trčiti z glavo v šipo / pri pozdravu je trčil s petama
// pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotakniti kozarca drugega: trčili so in izpili; trčil je z vsemi pri mizi / trčiti na zdravje nevesti / kot poziv trčimo
2. premikajoč se priti v sunkovit dotik: krogli sta trčili in se odbili; ob vstopu je trčil z glavo ob podboj; pri obratu sta se trčila / pog. lokomotiva se je ustavila in vagoni so trčili skupaj / kosa je trčila ob kamen zadela, udarila
// udariti z vozečim vozilom, navadno ob drugo vozeče vozilo: mopedist je trčil v avtobus / osebni avtomobil je trčil v tovornjak; vlaka sta trčila; čelno trčiti / preh., pog. spet je trčil avtomobil poškodoval
3. ekspr. naleteti na, srečati: ob robu gozda so trčili na srno; v gledališču je trčil na znanca / pog. po naključju sta trčila skupaj se nepričakovano srečala / trčiti ob nerazumevanje, na ovire, težave
● ekspr. nekaj časa je potrpela z njo, potem sta pa trčili se sporekli, sprli; pog. trčiti ob paragraf ravnati v nasprotju z zakonom, določbo; ekspr. midva bova še trčila se bova spopadla, spoprijela
    tŕčen -a -o
    1. deležnik od trčiti: avtomobil je bil že trčen; trčeno jajce se je razlilo
    2. pog. omejen, neumen: trčen je, da ji še verjame; zdel se ji je trčen; malo trčena ženska / trčen filozof čudaški / kot podkrepitev saj nisem trčen, da bi šel
Pravopis
tŕčiti -im dov. -en -ena; tŕčenje (ŕ ȓ) ob koga/kaj Pri vstopu ~ ~ podboj; poud. ~ ~ nerazumevanje |naleteti na|; poud. trčiti na koga/kaj ~ ~ znanca |naleteti na, srečati|; trčiti v koga/kaj ~ ~ tovornjak; knj. pog. trčiti kaj ~ avtomobil poškodovati; trčiti z/s kom/čim ~ s tovornjakom; ~ z vsemi pri mizi |nazdraviti|; trčiti z/s čim ob kaj ~ s kozarcem ob steklenico; Trčili so in izpili; Vlaka sta trčila
tŕčiti se -im se (ŕ ȓ) Plesalca sta se pri obratu trčila
Celotno geslo Sinonimni
tŕčiti -im dov.
pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotakniti kozarca drugega
SINONIMI:
trkniti, nar. trčniti, ekspr. žvenkniti
GLEJ ŠE SINONIM: naleteti, spopasti se, zadeti, zaleteti se, zaleteti se
Celotno geslo Etimološki
tŕčiti tȓčim dov.
Pleteršnik
tŕčiti, tȓčim, vb. pf. 1) anstoßen; t. ob kaj, an etwas stoßen: z glavo ob zid, v zid t.; čoln je trčil ob skalo; — t. s kozarcem ob kozarec, beim Trinken anstoßen; t. s kom, mit jemandem anstoßen; — t. se, anstoßen; sich durch Anstoßen verletzen; — 2) klopfen: na prsa trikrat t., Burg.; — 3) trčen, benebelt, berauscht; — rappelig.
Celotno geslo Pohlin
trčiti [tŕčiti t?čim] dovršni glagol

trčiti

Hipolit
trčiti glagol
Vorenc
trčiti dov., F3, allido, -ere, ob tla vrézhi, terzhiti, ſe ẛadéti, ſpotakniti, reſtrupati; illidere, ob eno tarzhiti reizh, reſtrumpati, reṡbiti; illidere saxis, na kamenîe tarzhiti
Svetokriški
trčiti -im dov. trčiti: potle zhudu aku ta slaba poſſoda ſe resbye, dokler tulikajn krat jo terzhite 2. mn. (II, 170)
Besedje16
trčiti glag. dov. ♦ P: 1 (MD 1592)
Število zadetkov: 668872