Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
trebezljáti – glej trobezljáti
SSKJ²
trébež -a m (ẹ̑)
1. trebljenje: dogovoriti se za trebež na skupnem zemljišču / iti v trebež
// kar se pri trebljenju odstrani: sežigati trebež po travnikih; uporabljati trebež iz jarkov za kompost
2. nar. zemljišče, svet, s katerega je odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd; krčevina: prekopavati trebež; pasti na trebežu
3. nar. vrhnja rahla plast z ostanki rastlin na iztrebljenem svetu: rodoviten trebež na barju
♦ 
čeb. iztrebki čebel pri čistilnem izletu; vet. plodove ovojnice, ki se po porodu izločijo iz maternice
Pravopis
trébež -a m s -em pojm. (ẹ̑) ~ mladega gozda; snov. sežigati ~ po travnikih; števn., pokr. krčevina
Celotno geslo Sinonimni
trébež -a m
GLEJ SINONIM: krčevina, trebilo, trebljenje
Pleteršnik
trẹ̑bež, m. 1) die Entfernung des Ungehörigen, die Reinigung, das Ausklauben, Cig., Jan., Nov.; — 2) die Ausrodung, C.; — 3) das Gereute, der Rodegrund, Cig., Jan., Rib.-Mik., Dol., Št.; laze, trebeže žgo, Dol.-Mik.; živina se po gozdih in trebežih pase, SlN.; (trẹbèž, -ę́ža, Levst. [Rok.]); — 4) abgefallenes Obst, Cig.; — 5) = kar se s travnika, z njive, iz potoka itd. potrebi, M., C., Gor.; — der Abraum, Cig.; — 6) die Nachgeburt, Cig., Jan., Mik.; — 7) tisti delavec, ki trsje trebi, C.
Čebelarstvo
trébež -a m
Črnovrški
trebež
SLA 3
trebež
Pleteršnik
trẹbežína, f. das Weggeklaubte, das Klaubericht, Jan.
Pleteršnik
trẹbežníca, f. = rovnica, die Reuthaue, C., Tolm.; trẹ̑bežnica, jvzhŠt.
Pleteršnik
trẹbežník, m. der Hauländer, Cig.
Celotno geslo Etimološki
trẹ́bi – glej trẹ́ba
Pleteršnik
trẹ́bi, adv. = trebe, treba: trebi je, ni trebi, Krelj, Dalm., Savinska dol.
Besedje16
trebi povdk. ♦ P: 10 (*P 1563, KB 1566, KPo 1567, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DC 1579, DB 1584, DC 1584, TPo 1595)
Hipolit
trebica samostalnik ženskega spola
Pleteršnik
trẹbìč, -íča, m. = kdor kaj trebi (n. pr. mah z drevja), Cig., C.
Pleteršnik
trebijȃn, m. neka vinska trta, Ip., Kras-Erj. (Torb.).
SSKJ²
trebílec -lca [trebilca in trebiu̯cam (ȋ)
kdor trebi: trebilec gozda / trebilec solate
Pravopis
trebílec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȋ)
trebílka -e [u̯k] ž, člov. (ȋ)
trebílčev -a -o [u̯č] (ȋ)
SSKJ²
trebílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na trebljenje: trebilno orodje
 
čeb. trebilni izlet čistilni izlet
Število zadetkov: 668534