Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
zorati (z'orati) dov., F4, exarare, dobru ṡorati; jugerum, -ri, oranîe, ali en krai nyve, kar more en par vollú en dán s'orati, plâsa; praecollere, ṡa naprei ṡorati, ſpraſhiti, ẛa naprei perpraviti; sesquijugerum, tolikain kraja nyve, kar ſe more en dán ṡorati, inu pul dnè, tú je puldrugi dán
Svetokriški
zorati zorjem dov. zorati: tuoje nijve per zajtu s'oriesh 2. ed., oſejesh, poshajniesh (I/2, 24) ǀ eno nyvo je bil soral del. ed. m (III, 517)
Celotno geslo ePravopis
Zorc
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zorca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
slovenski priimek
IZGOVOR: [zórc], rodilnik [zórca] in [zôrc], rodilnik [zôrca]
BESEDOTVORJE: Zorčev
Celotno geslo ePravopis
Zorčev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zorčeva Zorčevo pridevnik
IZGOVOR: [zórčeu̯], ženski spol [zórčeva], srednji spol [zórčevo] in [zôrčeu̯], ženski spol [zôrčeva], srednji spol [zôrčevo]
Pravopis
Zorè -éta m, oseb. i., psp (ȅ ẹ́)
Zorétovka -e ž, oseb. i. (ẹ́) ljud.
Pleteršnik
zorè, -ę́ta, m. der gerne früh aufsteht, C., M.
Celotno geslo ePravopis
Zorec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zorca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
slovenski priimek
IZGOVOR: [zôrəc], rodilnik [zôrca] in [zórəc], rodilnik [zórca]
BESEDOTVORJE: Zorčev
Pravopis
Zórec -rca m z -em oseb. i., psp (ọ́)
Zórčevka -e ž, oseb. i. (ọ́) ljud.
Zórčev -a -o (ọ́)
SSKJ²
zóren1 -rna -o prid., zórnejši (ọ̄)
1. nanašajoč se na zoro: zorna svetloba / nad travniki je ležala zorna meglica jutranja
// star. zgodnji: zorna pomlad; zorno jutro / zorna mladost
♦ rel. zorna maša prva maša na božič
2. star. mladostno svež in lep: zorni mladenič / dekličin zorni obraz
// svetel, jasen, čist: zorni dnevi mladosti; zorna modrina / zorna bodočnost
    zórno prisl.:
    lica se ji zorno bleščijo
SSKJ²
zóren2 -rna -o prid. (ọ̄)
publ., v zvezi zorni kot izhodišče, osnova za presojanje česa: dogodek smo obravnavali z različnih zornih kotov; pod tem zornim kotom
♦ fiz. zorni kot kot, v katerem se vidi telo s prostim očesom; (normalna) zorna razdalja razdalja, iz katere se vidi predmet z najmanjšim naporom; zorno polje del prostora, ki ga obseže oko ali optična priprava
Pravopis
zóren1 -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ̑; ọ́; ọ̑) star. dekličin ~i obraz mladostno sveži, lepi; ~a pomlad zgodnja
zórni -a -o (ọ́; ọ̑) ~a svetloba
Pravopis
zóren2 -rna -o (ọ́; ọ̑)
zórni -a -o (ọ́; ọ̑) fiz. ~ kot; publ. obravnavati problem z različnih ~ih kotov z različnih strani
Pleteršnik
zórən 1., -rna, adj. zeitig in der Früh, vom Morgen, Morgen-, Cig., Štrek.; zorna modrina, das Morgenblau, Cig.; zorna maša, die Frühmesse, Z., Vrt.; — strahlend, herrlich (wie die Morgenröthe): zorni obraz, nk.
Pleteršnik
zórən 2., -rna, adj. kernicht (v. Buchweizen), C.
Vorenc
zoren prid., F2, matutinus, -a, -um, ṡorni, s'juternî; sublucanum tempus, tá zhaṡ v'jutru s'gudai, kadar ṡarja gori grè, ṡorna jaſnoſt
SSKJ²
zorênje -a s (é)
glagolnik od zoreti: zorenje grozdja; čas zorenja / zorenje uskladiščenega sadja / zorenje mesa, sira, vina / biološko, čustveno, duševno, spolno zorenje mladostnika; zorenje osebnosti / leta režiserjevega zorenja
♦ obrt. zorenje gline hranjenje zdrobljene gline, zlasti opečne, v betonski jami, da postane ta enakomerno vlažna in zrnata
Pleteršnik
zorẹ̑nje, n. das Reifen, die Zeitigung.
Hipolit
zorenje samostalnik srednjega spola
Kamnarstvo
zorênje lepíla -a -- s
Čebelarstvo
zorênje medú -a -- s
Število zadetkov: 583476