Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Besedje16
trejaci sam. m mn. ♦ P: 1 (DB 1584-Reg3)
Prekmurski
tréjbiti -im nedov. trebiti, čistiti: Netrejbi ſzi zoub, niti nousza KOJ 1845, 26
Prekmurski
tréjnje -a s prodiranje, napredovanje: rimszki Pápa vidévsi törszkoga Czaszara vszelé dale v-Europo szilno trejnye KOJ 1845, 54
Prekmurski
tréjskanje -a s treskanje: Ftisao je trejszkanye BKM 1789, 361; Filiſzteuſſe, ki ſzo ſze na ono trejſzkanye zráka preſztraſſili KM 1796, 52; je deſzétero zapouvid med trejſzkanyem, i bliſzkanyem vö dáo KM 1796, 38; je ſzbliſzkanyem ino ſztrejſzkanyem vö zgláſzo KŠ 1754, 7
Bovški
trejtati nedov.
Prekmurski
tréjti tudi tréiti tèrem nedov.
1. treti, drobiti: Törni; trejti, menoti KOJ 1833, 176; med nyéh ſzemenom: ono bode tebi glávo terlo SM 1747, 9; pren. Naj potih gizdávczom, Tere ſzvom zmo'znoſztyom BKM 1789, 17; je Szmrt nász prisla trt BKM 1789, 410; kajbi naſſega blisnyega ani doli ne terli TF 1715, 16
2. boriti se: obcsine edne ſzo na drüge ſz-protivnim tálom trle KM 1790, 92
tréjti se tèrem se
1. mučiti se: Na velki sztan sze trêti znás KAJ 1870, 19; Záto moja düsa, Ka ſze tridis, teres vu velikoj 'zaloſzti BKM 1789, 289; sze tere vö na pôle KAJ 1870, 9; pren. ka sto zná, nakój szi vôgri glavé terejo AIP 1876, br. 1, 5
2. boriti se: Ár teilo ſelei (bori, tere ſze) proti Dühi SM 1747, 26; törik (tere sze) AIN 1876, 45; csi ſze prouti Bo'soj voulu teremo KM 1796, 14; Bouga, zaman ſze prouti nyemi terete KM 1796, 120
3. siliti se, riniti se: Neteri sze na prejdnye meszto KOJ 1845, 35; Somogyszki Herceg, ki sze je na prejdnye Vojvodsztvo tro KOJ 1848, 12
Prekmurski
tréjzen tudi tréizen -zna -o prid.
1. razsoden, preudaren: Treizni boidite, i vöroſztuite (zhuite) SM 1747, 25; Mertücslivi bojdite záto i trejzni kmolitvam KŠ 1771, 711
2. zmeren: Trejzni bojmo vu jejſztvini BKM 1789, 142; 'Zene naj bodo poſtene, nego trejzne vu vſzem KŠ 1771, 638
3. tešč, lačen: kakſzte csákajoucsi trejzni oſztanoli, i nikaj ſzte nej kſzebi vzéli KŠ 1771, 426; i nemajo kaj jeſzti, i trejzne je pa odpiſztiti neſcsem KŠ 1771, 52
Prekmurski
tréjzno prisl. razsodno, preudarno: Vcsi ſze trejzno, pravicsno 'ziveti KŠ 1754, 12b; 'Zivmo záto Szvéto, pravicſno, i trejzno BKM 1789, 60
Prekmurski
tréjznost tudi tréznost -i ž razsodnost, preudarnost: Ár nej nam je dáo Boug duhá bojaznoſzti, nego trejznoſzti KŠ 1771, 646; nego naj razmi na trejznoſzt KŠ 1771, 475; dr'zi náſz po tvojem ſztráhi vu mertücslivoſzti i trejznoſzti KŠ 1771, 853; csi oſztáne vpoſzve-csenyej ſztrejznoſztyov KŠ 1771, 637; Lejpi bojd’mo Sz-trejznoſztjom SŠ 1796, 20; Z-ſzrdcza poniznoſztjov, Sz-pámeti trêznoſztjov BRM 1823, 322
Planinstvo
tréker -ja m
Celotno geslo eSSKJ
tréking trékinga tudi trêking trêkinga samostalnik moškega spola [trékink trékinga] tudi [trêkink trêkinga]
    1. hoja, potovanje na večje razdalje, zlasti po težje dostopnem, višje ležečem svetu
STALNE ZVEZE: treking kolo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. trekking iz trek ‛hoditi’, prevzeto iz afrikan. trekken
SSKJ²
tréking -a m (ẹ̑)
popotovanje na večje razdalje, navadno peš po težje dostopnem, hribovitem svetu: organizirati treking po Nepalu; priprave na treking; v prid. rabi: lahki treking čevlji trekinški; treking oprema; treking kolo
Pravopis
tréking -a m, pojm. (ẹ̑) pohodništvo, planinstvo
Celotno geslo Sinonimni
tréking -a m
GLEJ SINONIM: pohodništvo
GLEJ ŠE: potovanje
Celotno geslo Etimološki
trẹ̑king -a m
Geografija
tréking -a m
Planinstvo
tréking -a m
Planinstvo
trékingar -ja m
Planinstvo
trékinška čeláda -e -e ž
SSKJ²
trékinški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na treking: turistične trekinške poti; trekinško kolo / trekinški turizem; trekinška sezona
Število zadetkov: 668872