Fran

žêjati -am nedov. (ȇ)
1. brezoseb. čutiti potrebo po pijači: hudo me žeja; pogosto ga žeja
2. povzročati občutek žeje: meso žeja; slane jedi nas žejajo
3. brezoseb., ekspr., navadno v zvezi s po čutiti močno željo, potrebo po čem: žeja ga po gorah; dandanes ljudi žeja po razvedrilu; žeja ga dobre besede
4. knjiž. živeti v pomanjkanju pijače, tekočine: ne bo vam treba ne gladovati ne žejati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 3. 2025.

žêjati -am nedov. -ajóč, -áje; žêjanje (ȇ) koga/kaj Pogosto ga ~a; poud. žejati koga česa ~a ga dobre besede |zelo si želi|; poud. žejati koga po čem ~a ga po gorah |Zelo si želi iti v gore|; žejati koga/kaj os. Slane jedi nas ~ajo; Meso ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 3. 2025.

žẹ̑jati – glej žẹ́ja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 3. 2025.

žę̑jati, -am, vb. impf. 1) dürsten, ogr.-Valj. (Rad); — 2) žeja me, es dürstet mich; — mojo dušo žeja po močnem, živem Bogu, Ravn.-Valj. (Rad); žeja me česa, ogr., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 3. 2025.

žéjati tudi žájati -am nedov. žejati, biti žejen: ercsé: 'zéjam KŠ 1771, 330; I ki ſzi pravo: 'séjam KM 1783, 79; gladüjemo i 'zéjamo KŠ 1771, 497; žéjajo k-studenci idejo BJ 1886, 14; naj ne 'zéjam KŠ 1771, 275; Oni nebodo potom lacſni, ni séali SM 1747, 31; csi ſto 'zája, naj hodi kmeni i pijé KŠ 1771, 290; pren. 'Zéjam lidém zvelicsanye BKM 1789, 75; ani ne ſéja ſzvétoga Sacramentoma TF 1715, 42; ni ne séia ſzvéti Sacramentom SM 1747, 42; 'zéja tebé düsa moja TA 1848, 49; i 'zéjajo praviczo KŠ 1771, 13; i'séjajo praviczo KMK 1780, 97; Blá'zeni oni, ki 'Zéjajo pravicso BKM 1789, 254
žejajóuči -a -e žejajoč: je Szin Bo'ſi rázpét 'séjajoucſi KM 1783, 237; 'Zéjajoucſi zcsemérom, on je napájeni BKM 1789, 76; 'Séjajoucſi je z-jeſziom napájani KM 1796, 10; pren. Oh Jezus 'sejajoucse moje düse vretina KM 1783, 131
žijajóči -a -e sam. žejajoči: Kâ napája düso 'zijajôcsi TA 1848, 90

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 3. 2025.

žejati [ž??jati ž??ja] nedovršni glagol

občutiti žejo; žejati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 3. 2025.

žejati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

žejati glag. nedov. ♦ P: 5 (*P 1563, TkM 1579, DB 1584, BH 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 3. 2025.

žę́jav, adj. dursterregend: žejava jed, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 3. 2025.

žę̑javəc, -vca, m. der Durstige, Mur., C.; ž. hrepeni po mrzli vodi, Ravn.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 3. 2025.

žêjen -jna -o prid. (é ȇ)
1. ki čuti potrebo po pijači: žejen bolnik, otrok; od tu ne boste odšli lačni in žejni; zelo žejen; žejen kot duša v vicah; žejen kot žolna
// ekspr. ki izraža žejo: naredil je nekaj žejnih požirkov / vreči žejen pogled proti krčmi
2. ekspr. ki ima premalo vlage, mokrote: žejne rože; žejna polja
3. ekspr., z rodilnikom ki si zelo želi česa: žejen domače besede; dobrote in ljubezni žejni otroci; žejen plesa; množica je žejna in lačna pravice
● ekspr. človek z večno žejnim grlom z veliko, nepotešljivo potrebo po (alkoholnih) pijačah; ekspr. prepeljati koga žejnega čez vodo z zvitim govorjenjem, ravnanjem izmakniti se izpolnitvi zahtev koga

žêjno prisl.:
žejno brati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 3. 2025.

žêjen -jna -o; bolj ~ (é ȇ é) ~ otrok; biti ~; poud. ~o polje |(preveč) suho|; poud. žejen česa biti ~ domače besede |zelo si želeti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 3. 2025.

žéjen Frazemi s sestavino žéjen:
peljáti kóga žéjnega čez vôdo, prepeljáti kóga žéjnega čez vôdo, žéjen kot góba, žéjen kot pívka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 3. 2025.

žẹ́jen – glej žẹ́ja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 3. 2025.

žę́jən, -jna, adj. durstig; ž. sem; žejnega človeka napojiti; krvi ž., blutdürstig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 3. 2025.

žejen [žé?j?n] pridevnik

žejen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 3. 2025.

žejen (žejen, žejn) pridevnik

PRIMERJAJ: žejno

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

žejen prid., F4, cruentus, kry ṡhejen, kryvau; siticulosus, -a, -um, vel sitibundus, -a, -um, ſylnu ṡhein; sitiens, -tis, ṡhein, ſuh od ṡheje; sitire, ṡhein biti, veliko ṡhejo iméti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 3. 2025.

žejen -jna prid. žejen: en dan Homobonus je raishal, ter je bil shein im. ed. m ratal ǀ v' tem shejn im. ed. m rata, gre h' shterni hozhe vodo ulezhi ǀ ſe je bil dobru napaſil, ali sheyn im. ed. m je bil ǀ kadar je zhlovik ſheyn im. ed. m, terbej pyti ǀ Kadar bom sheijn im. ed. m, bo meni dall pyti ǀ ta bolni sheli sdrauie, ta lazhni spisho, ta sheini im. ed. m dol. pytje ǀ nebò nihdar vezh lazhna, ali sheina im. ed. ž ǀ kulikukrat je ſhejna im. ed. ž ǀ vener nihdar nebò lazhna, ali shejna im. ed. ž, ali ſita ǀ dado en piſilz Kruha timu lazhnimu, en glash frishne vode timu sheinimu daj. ed. m ǀ bo en ſam glaſh frishne vuode enimu ubogimu shejnimu daj. ed. m dal ǀ drugi ſo lazhniga naſitili, shejniga tož. ed. m ži. napojli ǀ kadar cel dan na tlaki lazhni, inu sheini im. mn. m dellate ǀ tem kateri ſo shejni im. mn. m po pravizi ǀ Vy ſte bily lazhni, inu shèjni im. mn. m pravice ǀ lazhne, inu shejne tož. mn. m je oskerbel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 3. 2025.

žejen pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 3. 2025.