Zadetki iskanja
trênje -a s (é)
1. glagolnik od treti1: trenje orehov; trenje peska pod kolesi / medsebojno trenje dveh hrapavih površin / trenje lanu s trlicami / ob koncu trenja priredijo gostijo teritve
2. fiz. pojav, da se podlaga upira premikanju telesa po njej s silo, ki je nasprotna smeri premikanja: premagovati, zmanjševati trenje; proučevati trenje; trenje med vrtečim se in mirujočim delom ležaja / kotalno trenje pri kotaljenju kakega telesa; koeficient trenja količina, ki pove, s kolikšno silo se podlaga upira, ko se po njej premika telo s stalno hitrostjo; sila trenja sila, s katero deluje podlaga na gibajoče se telo in katere smer je nasprotna smeri gibanja telesa
3. nav. ekspr. spor, nesoglasje: odpravljati medsebojna trenja; med njima je prišlo do trenja; nazorska, politična trenja; trenja v stranki / pogajanja so potekala brez večjih trenj
1. glagolnik od treti1: trenje orehov; trenje peska pod kolesi / medsebojno trenje dveh hrapavih površin / trenje lanu s trlicami / ob koncu trenja priredijo gostijo teritve
2. fiz. pojav, da se podlaga upira premikanju telesa po njej s silo, ki je nasprotna smeri premikanja: premagovati, zmanjševati trenje; proučevati trenje; trenje med vrtečim se in mirujočim delom ležaja / kotalno trenje pri kotaljenju kakega telesa; koeficient trenja količina, ki pove, s kolikšno silo se podlaga upira, ko se po njej premika telo s stalno hitrostjo; sila trenja sila, s katero deluje podlaga na gibajoče se telo in katere smer je nasprotna smeri gibanja telesa
3. nav. ekspr. spor, nesoglasje: odpravljati medsebojna trenja; med njima je prišlo do trenja; nazorska, politična trenja; trenja v stranki / pogajanja so potekala brez večjih trenj
trênje -a s, pojm. (é) ~ orehov; fiz. sila ~a; števn., poud. odpravljati medsebojna ~a |spore, nesoglasja|
trénje -a s
trénje, n. 1) das Reiben, die Reibung, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — 2) das Flachsbrechen, Cig., Jan.; — 3) das Bedrücken, das Martern; — die Abtödtung, Cig., ZgD.
trenje samostalnik srednjega spola
trenk samostalnik moškega spola
trenkljáti -ám nedov. (á ȃ)
nar. hoditi brez cilja, namena: Ko ga je videl tako samega trenkljati po gmajni, se mu je zasmilil (F. Bevk)
nar. hoditi brez cilja, namena: Ko ga je videl tako samega trenkljati po gmajni, se mu je zasmilil (F. Bevk)
Trénta -e ž, zem. i. (ẹ̑) |dolina v Julijskih Alpah|: v ~i
tréntarski -a -o (ẹ̑)
Tréntar -ja m s -em preb. i. (ẹ̑)
Tréntarka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Tréntarjev -a -o (ẹ̑)
tréntarski -a -o (ẹ̑)
Tréntar -ja m s -em preb. i. (ẹ̑)
Tréntarka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Tréntarjev -a -o (ẹ̑)
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 28685
- 28686
- 28687
- 28688
- 28689
- 28690
- 28691
- ...
- 33444
- Naslednja »
Število zadetkov: 668872