Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Botanika
zráščeni líst -ega -a m
SSKJ²
zráščenje -a s (ȃ)
glagolnik od zrasti: pravilno zraščenje kosti / zraščenje mesta z zaledjem
SSKJ²
zráščenka -e ž (ȃ)
bot., v zvezi velika zraščenka užitna goba, zraščena iz številnih betov, ki imajo s strani nasajene klobučke, Grifola frondosa: nabirati velike zraščenke
Pravopis
zráščenka -e ž (ȃ) velika ~ |goba|
SSKJ²
zráščenost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost zraščenega: zraščenost prstov / zraščenost nove ceste s pokrajino
Prekmurski
zráščiti -im dov. zakričati: da nebi Hunyadi szmrtno vszecsenyé zasztavo, i zráscso, na stero szo sztrasárje notriszkocsili KOJ 1848, 61
Hipolit
zrašen deležnik

GLEJ: zraščen

Prekmurski
zrašenjés prirast, pridelek: kaj ne bom pio od zraſenyá trſza KŠ 1771, 245; i tam vküp ſzprávim vſza zraſenyá moja KŠ 1771, 212
Celotno geslo Etimološki
zrášiti – glej zdrāha
Pleteršnik
zrášiti, -im, vb. pf. auflockern, Mur.; — (nam. vzr-).
Prekmurski
zrášiti se -im se dov. zganiti se: Csi sze eden lisztek zrási Li od hláda KAJ 1848, 46
Pleteršnik
zràt, zráta, m. = zrati, zvrati, Gor.
Pleteršnik
zrȃti, f. pl. die Pflugwende, der Ackerrain, Ig (Dol.), Polj.; — pogl. zvrati.
Pleteršnik
zrȃtnik, m. = zrati, Cig., Ig (Dol.).
SSKJ²
zráven1 [zravənprisl. (ȃ)
1. izraža položaj, prostor v neposredni bližini, sosedstvu česa: na mizo je postavila čajnik in zraven položila prtičke; stena je suha, omaro lahko porinete čisto zraven; na desni strani stoji pošta, tik zraven je trgovina; iz prostora zraven se je slišalo kričanje
// izraža položaj, ko je kaj skupaj s čim: zunaj je gruča fantov, tudi vaš sin je zraven; slikali se bodo, stopite še vi zraven / denite še malo zelenja zraven, da bo šopek bogatejši; krilo je temno, svetla bluza se poda zraven / kadar kam gredo, ga vzamejo zraven s seboj / ko so ustanovili društvo, so ga povabili zraven v društvo / kupil je konja in vse, kar spada zraven / postregli so z golažem in (za) zraven so dali žgance
// izraža položaj, ko je kaj pritrjeno k čemu: kupiti smuči in dati vezi zraven; vzemi čevlje in poglej, če so vezalke zraven
2. izraža navzočnost, udeleženost pri čem: bil je zraven, ko so jih obsodili; rad preostro sodi, zlasti tiste, ki jih ni zraven / rad bi to delal, pa ga ne pustijo zraven / pog.: pri vsaki stvari je zraven je udeležen; pustite me, jaz nimam nič zraven
3. izraža dodajanje: če boste kupili posodo, vam bomo zraven dali še pribor; tega nisem plačal, to sem dobil zraven / lepa je, pa še bogata zraven; ne poznam poti in še bolan sem zraven; bila je urejena, preprosta, a zraven vedno elegantna / igrala sta karte in se zraven prepirala hkrati / v vezniški rabi: že po naravi je bil razburljiv, zraven pa je živel v nevarnem času; nima vztrajnosti, zraven pa ne zna izkoristiti časa
● 
slabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi; priti zraven pog. preveč ima oboževalcev, on ne pride zraven nima možnosti, da bi si pridobil njeno naklonjenost; pog. imamo prijetno družbo, še ti pridi zraven se pridruži; pog. zaradi prehude konkurence ne boš prišel zraven uspel v potegovanju za kaj
SSKJ²
zráven2 [zravənpredl. (ȃz rodilnikom
1. za izražanje položaja v bližini česa ali premikanja v tak položaj: sedela sta drug zraven drugega; zraven hiše raste velik oreh; postavila se je zraven njega / tik zraven okna je počilo; tukaj zraven zida
2. za izražanje dodajanja: zraven dobrih lastnosti je imela tudi slabe; pesnika je zraven ljubezni do izvoljenke navdajala še ljubezen do domovine / v vezniški rabi v šoli je med najboljšimi, zraven tega pa precej pomaga doma
3. za izražanje primerjave: zraven drugih je bil pravi velikan; postavljati Koseskega zraven Prešerna
4. star. kljub: skopuh je zraven velikega bogastva siromak
Pravopis
zráven1 [və] mestov. prostor. prisl. (ȃ)
1. Pošta je v centru, tik ~ je veleblagovnica; Prišla je skupina fantov, tudi vaš sin je ~; Kupil je smuči in vse, kar spada ~; knj. pog. To je moja družba, pridi še ti ~ pridruži se
2. Tega ni plačal, to je dobil ~; v vezniški rabi Nima vztrajnosti, ~ pa ne zna izrabiti časa
Pravopis
zráven2 [və] povdk. (ȃ) Bil je ~, ko se je to zgodilo; knj. pog.: biti ~ pri vsaki stvari udeležen; imeti prste ~ biti vpleten
Pravopis
zráven3 [və] nepravi predl. z rod. (ȃ)
1. sedeti drug ~ drugega; parkirati ~ hiše
2. ~ dobrih lastnosti ima stroj tudi slabosti; v vezniški rabi V šoli je med najboljšimi, ~ tega pa je odličen športnik
3. ~ drugih je bil pravi velikan
Celotno geslo Etimološki
zrȃven predl. z rod. in prisl.
Število zadetkov: 583476