Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Črnovrški
zravsati se
Pleteršnik
zrázən, praep. c. gen. = razen: zrazen vaših bratov, euere Brüder ausgenommen, Met.; ne želi nič zrazen (tega), kar je prav, Mik.
SSKJ²
zrcálar -ja m (ȃ)
1. izdelovalec ogledal: steklarji in zrcalarji
2. rib. v ribniku vzrejen krap z redkimi luskami po hrbtu, trebuhu in korenu repne plavuti: gojiti luskinarje in zrcalarje
Pravopis
zrcálar -ja m z -em člov. (ȃ) izučiti se za ~a; živ. |riba|
zrcálarka -e ž, člov. (ȃ)
zrcálarjev -a -o (ȃ)
Pleteršnik
zrcȃlar, -rja, m. der Spiegelhändler, Cig., Jan.
Pleteršnik
zrcalárnica, f. die Spiegelfabrik, Cig.
Pleteršnik
zrcȃlarstvọ, n. die Spiegelindustrie, der Spiegelhandel, Cig.
SSKJ²
zrcálast -a -o prid.(á)
podoben zrcalu: zrcalasta ploskev / zrcalasta gladina morja
    zrcálasto prisl.:
    luže se zrcalasto bleščijo
Pravopis
zrcálast -a -o (á) ~a ploskev
Pleteršnik
zrcálast, adj. spiegelartig, Cig.; spiegelglatt, Let.
Pravopis
zrcálasto primer. prisl. (á) ~ se svetiti
SSKJ²
zrcálce -a s (ā)
manjšalnica od zrcalo: zrcalce se je razbilo / zobozdravniško zrcalce
♦ bot. navadno njivsko zrcalce enoletna rastlina z razraslim steblom in vijoličastimi cveti, Legousia speculum-veneris; lov. zrcalce zrcalo
Pravopis
zrcálce -a s (á; ȃ) manjš.
Celotno geslo Etimološki
zrcālce – glej zrcálo
Pleteršnik
zrcáłce, n. dem. zrcalo; das Spiegelchen, Cig., Jan., nk.
SSKJ²
zrcálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zrcalo: omara z zrcalnimi vrati / zrcalna dvorana / zrcalna slika slika, ki kaže predmet v naravni velikosti z zamenjano levo in desno stranjo; okensko in zrcalno steklo / zrcalna površina; pren. zrcalne ploskve poplavljenih travnikov
● otrokovo vedenje je zrcalna podoba očetovega vedenja je tako kot očetovo
♦ fiz. zrcalni daljnogled daljnogled, ki zbira žarke s konkavnim zrcalom; zrcalni odboj žarkov odboj, pri katerem so vsi odbojni koti enaki; fot. zrcalni fotografski aparat fotografski aparat, ki posreduje sliko v iskalo z zrcalom, ki se pri snemanju odmakne; zrcalna kamera zrcalni fotografski aparat; min. zrcalna simetrija simetrija, pri kateri sta obe polovici zrcalno enaki
    zrcálno prisl.:
    pisati tiskani črki N in S zrcalno; zrcalno se lesketajoča površina morja, parketa
Pravopis
zrcálen -lna -o (ȃ) poud. ~a površina poplavljenih travnikov |zrcalasta|
zrcálni -a -o (ȃ) ~ daljnogled; ~a slika
zrcálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Celotno geslo Etimološki
zrcȃlen – glej zrcálo
Pleteršnik
zrcáłən, -łna, adj. Spiegel-: zrcalne slike, Spiegelbilder, Žnid.; zrcȃłni krog, der Spiegelkreis (astr.), Cig. (T.).
SSKJ²
zrcáliti -im nedov. (á ȃ)
1. zaradi odbijanja svetlobe delati kaj vidno, kazati kaj na svoji površini: jezero zrcali smreke, zvezde; ogledalo zrcali del predsobe; šipa zrcali nebo
2. ekspr. kazati, izražati: njen pogled zrcali strah / razstava zrcali ustvarjalnost otrok; številke zrcalijo splošno stanje
    zrcáliti se 
    1. zaradi odbijanja svetlobe v čem biti viden, kazati se: mesec se zrcali na gladini jezera; v reki se zrcalijo drevesa; v velikem ogledalu se je zrcalila njena podoba
    2. ekspr. biti viden, kazati se: na obrazu se ji je zrcalila osuplost, žalost; v očeh se je zrcalil strah / v ljudskih pesmih se zrcali narodov značaj; v stališčih se zrcalijo velike politične razlike
    zrcáljen -a -o:
    resnični svet, zrcaljen v naših predstavah
Število zadetkov: 583476