Zadetki iskanja
zavrnóti tudi zavernóti -ém dov. zavrniti: nepriatelie moreio zebé nazai zavernoti ABC 1725, A8a; szlü'zbenik more tô zavrnôti AIP 1876, br. 1, 3; med tri gôszke bi jo zavrno KAJ 1870, 176; národe bi pod nyagovo oblászt zavrnôla AIP 1876, br. 2, 6; Fárao je nyé k-erdécsemi mourji zavrno KM 1796, 36; Od técz je czaszarszka vojszka Kruce zavernila KOJ (1914), 147
zavr̀njeni -a -o obrnjen, naravnan: Czaszar, nájlih viteskoga Matyasa I. od szvojih krajov inan zavrnyenoga má KOJ 1848, 66
zavr̀njeni -a -o obrnjen, naravnan: Czaszar, nájlih viteskoga Matyasa I. od szvojih krajov inan zavrnyenoga má KOJ 1848, 66
zavročenje samostalnik srednjega spola
zavročiti glagol
zavróučeni -a -o prid.
1. razgret: Vpreseno 'sivino zavroucseno napojiti KOJ 1845, 51
2. razvnet: zavroucseni Luther je naprejznoszo tákse návuke KOJ 1845, 56
1. razgret: Vpreseno 'sivino zavroucseno napojiti KOJ 1845, 51
2. razvnet: zavroucseni Luther je naprejznoszo tákse návuke KOJ 1845, 56
zavrstjó prisl. (ọ́)
star. zapovrstjo: več dni zavrstjo so praznovali / zavrstjo je objavljal večja dela
star. zapovrstjo: več dni zavrstjo so praznovali / zavrstjo je objavljal večja dela
završáti završím dovršni glagol [zavəršáti]
ETIMOLOGIJA: ↑vršati
- 1. navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
- 1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
- 2. brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
- 2.1. brezosebno, ekspresivno začutiti, izraziti vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
- 2.2. ekspresivno povzročiti vznemirjenje, razburjenje, navadno pri večji množici
ETIMOLOGIJA: ↑vršati
završáti -ím dov. (á í)
1. dati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove: smreke završijo v vetru; brezoseb. v oblakih je nenadoma završalo / zunaj je završal vihar
// s prislovnim določilom vršeč se premakniti, iti: završala je skozi sobo / pod nebo so završale rakete; po zraku je završalo kamenje
2. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko intenzivnostjo: umaknite se, preden završi nevihta / okrog njih je završala bitka; po dvorani je završalo ploskanje / po mestu je završala negotovost
3. z razburjenim govorjenjem, premikanjem, navadno več osebkov, povzročiti vršanju podobne glasove: gledalci so završali od razburjenja; množica je završala; brezoseb.: med ljudmi je završalo; po razredu je završalo kot v panju
● ekspr. po mestu je završalo, da se bliža potres se je začelo vznemirjeno govoriti
1. dati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove: smreke završijo v vetru; brezoseb. v oblakih je nenadoma završalo / zunaj je završal vihar
// s prislovnim določilom vršeč se premakniti, iti: završala je skozi sobo / pod nebo so završale rakete; po zraku je završalo kamenje
2. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko intenzivnostjo: umaknite se, preden završi nevihta / okrog njih je završala bitka; po dvorani je završalo ploskanje / po mestu je završala negotovost
3. z razburjenim govorjenjem, premikanjem, navadno več osebkov, povzročiti vršanju podobne glasove: gledalci so završali od razburjenja; množica je završala; brezoseb.: med ljudmi je završalo; po razredu je završalo kot v panju
● ekspr. po mestu je završalo, da se bliža potres se je začelo vznemirjeno govoriti
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 28694
- 28695
- 28696
- 28697
- 28698
- 28699
- 28700
- ...
- 29794
- Naslednja »
Število zadetkov: 595877