Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Pleteršnik
zavrnjáki, m. pl. = zavrniki, C.
Pravopis
zavŕnjen -a -o (ŕ) ~ napad; ~ snubec; ~a prošnja
zavŕnjenost -i ž, pojm. (ŕ)
Besedje16
zavrnjen del. ♦ P: 2 (DB 1584, TPo 1595)
Botanika
zavŕnjeno imé -ega -na s
Pleteršnik
závrnki, m. pl. = zavrniki, Mur., Cig., Danj.-Mik., vzhŠt.; zavȓnki, Valj. (Rad).
Prekmurski
zavrnóti tudi zavernóti -ém dov. zavrniti: nepriatelie moreio zebé nazai zavernoti ABC 1725, A8a; szlü'zbenik more tô zavrnôti AIP 1876, br. 1, 3; med tri gôszke bi jo zavrno KAJ 1870, 176; národe bi pod nyagovo oblászt zavrnôla AIP 1876, br. 2, 6; Fárao je nyé k-erdécsemi mourji zavrno KM 1796, 36; Od técz je czaszarszka vojszka Kruce zavernila KOJ (1914), 147
zavr̀njeni -a -o obrnjen, naravnan: Czaszar, nájlih viteskoga Matyasa I. od szvojih krajov inan zavrnyenoga má KOJ 1848, 66
Hipolit
zavročenje samostalnik srednjega spola
Pleteršnik
zavrǫ́čiti, -im, vb. pf. erhitzen, ogr.-C.
Hipolit
zavročiti glagol
zavropód zavropóda samostalnik moškega spola [zau̯ropót zau̯ropóda]
    iz paleontologije velik rastlinojedi dinozaver z dolgim vratom z manjšo glavo in štirinožno hojo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. sauropod, nem. Sauropode, frc. sauropode) iz nlat. sauropodus iz zaver + gr. poús ‛noga, stopalo’
Prekmurski
zavróučeni -a -o prid.
1. razgret: Vpreseno 'sivino zavroucseno napojiti KOJ 1845, 51
2. razvnet: zavroucseni Luther je naprejznoszo tákse návuke KOJ 1845, 56
SSKJ²
zavrstjó prisl. (ọ́)
star. zapovrstjo: več dni zavrstjo so praznovali / zavrstjo je objavljal večja dela
Pleteršnik
završȃj, m. der Schluss, der Syllogismus, Cig. (T.).
završáti završím dovršni glagol [zavəršáti]
    1. navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
      1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
    2. brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
      2.1. brezosebno, ekspresivno začutiti, izraziti vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
      2.2. ekspresivno povzročiti vznemirjenje, razburjenje, navadno pri večji množici
FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: vršati
SSKJ²
završáti -ím dov. (á í)
1. dati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove: smreke završijo v vetru; brezoseb. v oblakih je nenadoma završalo / zunaj je završal vihar
// s prislovnim določilom vršeč se premakniti, iti: završala je skozi sobo / pod nebo so završale rakete; po zraku je završalo kamenje
2. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko intenzivnostjo: umaknite se, preden završi nevihta / okrog njih je završala bitka; po dvorani je završalo ploskanje / po mestu je završala negotovost
3. z razburjenim govorjenjem, premikanjem, navadno več osebkov, povzročiti vršanju podobne glasove: gledalci so završali od razburjenja; množica je završala; brezoseb.: med ljudmi je završalo; po razredu je završalo kot v panju
● 
ekspr. po mestu je završalo, da se bliža potres se je začelo vznemirjeno govoriti
Pravopis
završáti -ím dov.; drugo gl. vršati (á í) Drevesa so završala; brezos. Med poslušalci je završalo
Celotno geslo Frazemi
završáti Frazemi s sestavino završáti:
završáti kot v pánju
Celotno geslo Etimološki
završáti – glej vršáti
Pleteršnik
zavŕšati, -ím, vb. pf. = završeti, Z.; tanka sapica je završala po košatem kostanju, LjZv.
Črnovrški
završati
Število zadetkov: 595877