Zadetki iskanja
zavrtéti -ím dov. zavrtênje; drugo gl. vrteti (ẹ́ í) koga/kaj ~ gumb sprejemnika; knj. pog. ~ še nekaj resne glasbe predvajati; poud. ~ nevesto |zaplesati z njo|; brezos. Ob eksploziji ga je zavrtelo in vrglo na tla
zavrtéti se -ím se (ẹ́ í) Kolesce se je zavrtelo; ~ ~ na prstih; poud. Žičnice so se že zavrtele |začele obratovati|; poud. zavrteti se komu Vse se mi je zavrtelo |Dobil sem občutek vrtenja|; brezos. Pred očmi se mi je zavrtelo
zavrtéti se -ím se (ẹ́ í) Kolesce se je zavrtelo; ~ ~ na prstih; poud. Žičnice so se že zavrtele |začele obratovati|; poud. zavrteti se komu Vse se mi je zavrtelo |Dobil sem občutek vrtenja|; brezos. Pred očmi se mi je zavrtelo
zavrtẹ́ti, -ím, vb. pf. um die Achse zu drehen anfangen, in rotierende Bewegung versetzen; z. kolo; z. se, sich in eine rotierende Bewegung versetzen, sich um die Achse zu drehen anfangen; kolo se je zavrtelo; eine Umdrehung machen: trikrat se je zavrtela na eni nogi stoječ; — z. se, zu tanzen anfangen: zavrteli so se pari.
zavrteti -im dov. zavrteti: v' frazho gadene, ſavertij 3. ed., luzhij, ter raunu v' zhelu ga vdari (II, 119) ǀ David mu frazho ſavartj 3. ed. (II, 422)
zavŕtež -a m (ȓ) ekspr.
kdor v življenju ne uresničuje svojih potreb, želja, kar se odraža v duševnem stanju neugodja: velja za zavrteža; spolni zavrteži
kdor v življenju ne uresničuje svojih potreb, želja, kar se odraža v duševnem stanju neugodja: velja za zavrteža; spolni zavrteži
zavŕti -ov m mn., mest. stil. zavrtéh (ȓ)
nar. steze, pešpoti na koncu vrtov, sadovnjakov za hišami v vasi: nista hotela skozi vas, ampak sta šla po zavrtih
// svet s takimi stezami, pešpotmi: drevje na zavrtih že cveti
nar. steze, pešpoti na koncu vrtov, sadovnjakov za hišami v vasi: nista hotela skozi vas, ampak sta šla po zavrtih
// svet s takimi stezami, pešpotmi: drevje na zavrtih že cveti
zavrtínčiti -im dov. (í ȋ)
povzročiti, da se kaj premika v spiralastih zavojih: veter je zavrtinčil suho listje; burja zavrtinči sneg
// s prislovnim določilom premikajoč kaj na tak način zanesti: veter je v sobo zavrtinčil listje; brezoseb. zavrtinčilo jih je v globino
povzročiti, da se kaj premika v spiralastih zavojih: veter je zavrtinčil suho listje; burja zavrtinči sneg
// s prislovnim določilom premikajoč kaj na tak način zanesti: veter je v sobo zavrtinčil listje; brezoseb. zavrtinčilo jih je v globino
- zavrtínčiti se
1. premakniti se v spiralastih zavojih: list se dvigne in zavrtinči v zraku; plameni so zaprasketali in se zavrtinčili; voda v tolmunu se je zavrtinčila / oblaki so se zavrtinčili proti morju
// premikajoč se na tak način nastopiti, se pojaviti: okoli nas so se zavrtinčili valovi
// premikajoč se na tak način priti: iz vseh špranj se je zavrtinčil dim
2. ekspr. zasukati, zavrteti se: avtomobil se je zavrtinčil in zdrsnil s ceste
zavrtínčiti -im dov. -en -ena; zavrtínčenje (í ȋ) koga/kaj Veter je zavrtinčil suho listje; brezos. Zavrtinčilo jih je v globino
zavrtínčiti se -im se (í ȋ) List se ~i po zraku
zavrtínčiti se -im se (í ȋ) List se ~i po zraku
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 28697
- 28698
- 28699
- 28700
- 28701
- 28702
- 28703
- ...
- 29794
- Naslednja »
Število zadetkov: 595877