Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zavrtljáj -a m (ȃ)
1. glagolnik od zavrteti: z vsakim zavrtljajem ročice je bil bolj utrujen / po dveh zavrtljajih se ustaviti
2. publ., navadno s prilastkom del ligaškega tekmovanja ali turnirja, v katerem igrajo nasprotniki po vnaprej določenem razporedu, navadno isti dan; kolo2: odigrati več zavrtljajev; rezultati zadnjega zavrtljaja
Pravopis
zavrtljáj -a m z -em (ȃ) ~ ročice
Pravopis
zavŕto nač. prisl. (ȓ) ~ se vesti
Črnovrški
zavrtoglaviti
SSKJ²
zavŕtost -i ž (ȓ)
lastnost, značilnost zavrtega: zavrtost koles / spolna zavrtost; zavrtost čustvovanja; zavrtost v gibanju, govorjenju
Celotno geslo Etimološki
zavȓtost – glej zavȓt
Pleteršnik
zavȓtost, f. die Verschmitztheit, C.
SSKJ²
zavrvéti -ím dov. (ẹ́ í)
nav. 3. os. začeti vrveti: ljudje so vznemirjeno zavrveli / ob pristanku ladje je množica zavrvela; brezoseb. zatrobila je trobenta in med šotori je zavrvelo
Pravopis
zavrvéti -ím dov. zavrvênje; drugo gl. vrveti (ẹ́ í) Ljudje so vznemirjeno zavrveli
SSKJ²
zavrvráti -ám dov. (á ȃ)
knjiž. dati glasove kot voda pri vretju: morje je zakipelo in zavrvralo
Pravopis
zavrvráti -ám dov. zavrvránje; drugo gl. vrvrati (á ȃ) Morje je zakipelo in zavrvralo
Pleteršnik
zavrvráti, -ȃm, vb. pf. aufsprudeln, Jan. (H.).
Pleteršnik
zavŕzniti, -vȓznem, vb. pf. zumachen: zavrznjene duri, C.
Pleteršnik
zavržálọ, n. napačno nam. zavržek, der Auswurf, C., ogr.-Valj. (Rad).
Prekmurski
zavržàlo -a s zavržek: vſzejm ſzmo zavr'zalo notri do vezdásnyega dnéva KŠ 1771, 497
Pleteršnik
zavȓžba, f. die Verwerfung, Cig., Jan.
SSKJ²
zavŕžek -žka m (ȓ)
1. ed. slabi, nekvalitetni izdelki; izmeček: z novo tehnologijo so zmanjšali zavržek
● knjiž. sestavljati skulpture iz najrazličnejših zavržkov odpadkov
2. slabš. človek, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči: počutil se je kot zavržek človeške družbe
// nemoralen, pokvarjen človek: ne druži se s tem zavržkom
Pravopis
zavŕžek -žka m, skup. (ȓ) z novo tehnologijo zmanjšati ~ izmeček; števn., neobč. skulptura iz ~ov iz odpadkov; člov., poud. ~ človeške družbe |izobčenec, propadel človek|
Pleteršnik
zavȓžək, -žka, m. 1) das Verworfene, der Auswurf; — 2) der Embryo, Levst. (M.).
Prekmurski
zavr̀žek -žka m zavržek: Jasz szem pa zavr'zek lüdi TA 1848, 17
Število zadetkov: 595877