Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
zavržek [zav?ž?k] samostalnik moškega spola

kar pride iz telesa, da se očisti; izvržek; izmeček; izloček

Hipolit
zavržek samostalnik moškega spola
Vorenc
zavržek m, oves rejiculare, ṡavirṡhki, ṡaverṡhene ovzè
Besedje16
zavržek sam. m ♦ P: 3 (TO 1564, TPs 1566, TC 1575)
SSKJ²
zavŕžen -žna -o prid. (ȓ) pravn.
nizkoten, pokvarjen: zavržno dejanje
Pravopis
zavŕžen1 -žna -o; -ejši -a -e (ŕ; ŕ) neobč. nizkoten, nevreden, pokvarjen: ~a izjava; moralno ~o dejanje
Pravopis
zavŕžen2 -a -o; bolj ~ (ȓ) poud.: ~ človek |nemoralen, pokvarjen|; ~a duša |pogubljena|
zavŕženost -i ž, pojm. (ȓ) poud.
Hipolit
zavržen deležnik

PRIMERJAJ: zavreči, zavrženi, zavrženo

Hipolit
zavržen pridevnik
Vorenc
zavržen del., F11, abiéctus, -a, -um, ṡavershen, frahtan, nyzh ṡhtimán; antiquatio, prózh verẛhenîe, ſtare ẛaverẛhene rizhy, zunîe; charta rejicula, ẛaverṡheni papyr; contemptus, -a, -um, ferrahtan, ṡanizhovan, ṡaverṡhen; excuſsus, -a, -um, âb excutior, vun ṡbyen, ṡklaten, ṡaverṡhen; exposititius, ṡaverṡhen ṡa pogubiti, ſrèzhi zhes dan, na véter verṡhen; expositus, -a, -um, vun poſtavlen, ṡaverṡhen; improbabilis, neṡviṡhan, ṡaverṡhen; improbus, -a, -um, nebrumin, hudobin, ṡaverṡhen; oves rejiculae, ṡavirṡhki, ṡaverṡhene ovzè; rejiculae oves, te odverṡhene, ali ṡaverṡhene ovzhè, kakòr te ſtare, ali bolne, vun iṡverṡhene
Svetokriški
zavržen -a prid. zavržen: od vſyh sapuushen, inu savershen im. ed. m je bil (V, 100) ǀ dokler taiſtu neſturite kakor Bogu je dopadezhe, je vſe savershenu im. ed. s, inu sgublenu (V, 29)
Celotno geslo Megiser
zavržen deležnik
Besedje16
zavržen del. ♦ P: 28 (TC 1550, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, ZK 1595, MTh 1603); (zavržen/za vržen) del. ♦ P: 1 (TR 1558)
Pravo
zavŕžena stvár -e -í ž
SSKJ²
zavŕženec -nca m (ȓ)
1. ekspr. človek, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči: družbeni zavrženci
2. slabš. nemoralen, pokvarjen človek: od tega zavrženca lahko pričakujemo najhujše
Pravopis
zavŕženec -nca m z -em člov. (ȓ) poud. |nemoralen, pokvarjen človek|
zavŕženka -e ž, člov. (ȓ) poud.
zavŕženčev -a -o (ȓ) poud.
Celotno geslo Etimološki
zavȓženec – glej vrẹ́či
Pleteršnik
zavȓženəc, -nca, m. der Verworfene, Mur., Cig., Jan.
Hipolit
zavrženec samostalnik moškega spola
Hipolit
zavrženi* posamostaljeni pridevnik

PRIMERJAJ: zavržen

Število zadetkov: 595877