Zadetki iskanja
zavzdígniti -em dov. (í ȋ)
star. vzdigniti: zavzdigniti breme; zavzdigniti z roko / zavzdigniti glavo
● star. zavzdignil je glas začel je glasneje govoriti; star. zavzdignili so velik hrup povzročili, naredili; star. pevke so zavzdignile novo pesem začele peti
star. vzdigniti: zavzdigniti breme; zavzdigniti z roko / zavzdigniti glavo
● star. zavzdignil je glas začel je glasneje govoriti; star. zavzdignili so velik hrup povzročili, naredili; star. pevke so zavzdignile novo pesem začele peti
zavzdigniti glagol
zavzdigniti dov., F2, elevare, vṡdigniti, povṡdigniti, ẛavṡdigniti; extollere, ṡavṡdigniti, poviſhati
zavzdigniti se glagol
zavzdíhniti -em dov. (í ȋ)
1. s slišnim globokim vdihom in izdihom izraziti žalost, hrepenenje, olajšanje: zavzdihnil je, rekel pa ni nič; z olajšanjem je zavzdihnila; glasno, žalostno zavzdihniti / ekspr. zavzdihnil je nad svojo usodo / grozno, je zavzdihnila; pren., ekspr. njegovo srce je tiho zavzdihnilo
2. ekspr. dati vzdihu podoben glas: motor je zavzdihnil in prenehal delovati; brezoseb. zunaj je žalostno zavzdihnilo
1. s slišnim globokim vdihom in izdihom izraziti žalost, hrepenenje, olajšanje: zavzdihnil je, rekel pa ni nič; z olajšanjem je zavzdihnila; glasno, žalostno zavzdihniti / ekspr. zavzdihnil je nad svojo usodo / grozno, je zavzdihnila; pren., ekspr. njegovo srce je tiho zavzdihnilo
2. ekspr. dati vzdihu podoben glas: motor je zavzdihnil in prenehal delovati; brezoseb. zunaj je žalostno zavzdihnilo
zavzdíhniti -em dov. zavzdíhnjenje (í ȋ) glasno ~; poud. zavzdihniti nad kom/čim ~ ~ svojo usodo |izraziti nezadovoljstvo nad usodo|
zavzémanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od zavzemati: zavzemanje nasprotnikovih postojank / sposoben je zavzemanja pomembnih položajev v družbi / zavzemanje za demokracijo / zavzemanje za zaprte demonstrante
glagolnik od zavzemati: zavzemanje nasprotnikovih postojank / sposoben je zavzemanja pomembnih položajev v družbi / zavzemanje za demokracijo / zavzemanje za zaprte demonstrante
zavzémati -am nedov. (ẹ̑)
1. z bojem spravljati kak kraj, prostor pod svoj nadzor, vpliv: vojaki so zavzemali eno utrdbo za drugo; zavzemati nova ozemlja / v naskoku, z naskoki zavzemati trdnjavo
2. prihajati na kak prostor z namenom pridobiti si ga za uresničenje svojih ciljev, opravljanje kake dejavnosti: uporniki so zavzemali položaje, s katerih se je videlo daleč po dolini; zavzemati strateško pomembne točke
// prihajati na kak prostor z namenom živeti, obstajati na njem: izpraznjeno pokrajino so zavzemala sosednja ljudstva; z naseljevanjem zavzemati
// prihajati na kak prostor z določenim namenom sploh: zavzemati mesta manjkajočih igralcev / šport. žarg. tekmovalci so zavzemali startne položaje so se postavljali v startne položaje
3. začenjati obstajati kje: puščava zavzema čedalje večjo površino / publ.: gibanje za mir zavzema vse večji obseg; nasprotovanje oblastem je zavzemalo različne oblike dobivalo
4. s svojim obsegom, razsežnostjo porabljati del razpoložljivega prostora: ti predmeti po nepotrebnem zavzemajo prostor v sobi; slika zavzema večji del stene; zavzemati čim manjšo površino / članek zavzema celo stran; gozd zavzema več kot polovico tega območja
// publ. imeti kot sestavni del: ta krajevna skupnost zavzema tri vasi / skoraj polovico prometa v trgovini zavzemajo izdelki domače obrti
5. s prislovnim določilom, navadno v zvezi z mesto biti v kakem sistemu, kaki razporeditvi v položaju, kot ga izraža določilo: njihov klub zavzema osrednje mesto med klubi / posebno mesto v poslovanju podjetja zavzema izvoz opreme
// publ. imeti, zasedati: zavzemal je odgovorna mesta, položaje v različnih podjetjih
6. publ. imeti, izražati: vedno zavzema skrajna stališča / do takih pojavov zavzema kritičen odnos je zelo kritičen
● publ. delo ga je popolnoma zavzemalo ga je zelo zaposlovalo; mu je jemalo veliko časa; zastar. zavzemala ga je misel nanjo veliko je mislil nanjo; zastar. v mladih letih so ga zavzemali pustolovski romani prevzemali, navduševali; publ. zavzemati tuja tržišča začenjati prodajati svoje izdelke na tujih tržiščih
1. z bojem spravljati kak kraj, prostor pod svoj nadzor, vpliv: vojaki so zavzemali eno utrdbo za drugo; zavzemati nova ozemlja / v naskoku, z naskoki zavzemati trdnjavo
2. prihajati na kak prostor z namenom pridobiti si ga za uresničenje svojih ciljev, opravljanje kake dejavnosti: uporniki so zavzemali položaje, s katerih se je videlo daleč po dolini; zavzemati strateško pomembne točke
// prihajati na kak prostor z namenom živeti, obstajati na njem: izpraznjeno pokrajino so zavzemala sosednja ljudstva; z naseljevanjem zavzemati
// prihajati na kak prostor z določenim namenom sploh: zavzemati mesta manjkajočih igralcev / šport. žarg. tekmovalci so zavzemali startne položaje so se postavljali v startne položaje
3. začenjati obstajati kje: puščava zavzema čedalje večjo površino / publ.: gibanje za mir zavzema vse večji obseg; nasprotovanje oblastem je zavzemalo različne oblike dobivalo
4. s svojim obsegom, razsežnostjo porabljati del razpoložljivega prostora: ti predmeti po nepotrebnem zavzemajo prostor v sobi; slika zavzema večji del stene; zavzemati čim manjšo površino / članek zavzema celo stran; gozd zavzema več kot polovico tega območja
// publ. imeti kot sestavni del: ta krajevna skupnost zavzema tri vasi / skoraj polovico prometa v trgovini zavzemajo izdelki domače obrti
5. s prislovnim določilom, navadno v zvezi z mesto biti v kakem sistemu, kaki razporeditvi v položaju, kot ga izraža določilo: njihov klub zavzema osrednje mesto med klubi / posebno mesto v poslovanju podjetja zavzema izvoz opreme
// publ. imeti, zasedati: zavzemal je odgovorna mesta, položaje v različnih podjetjih
6. publ. imeti, izražati: vedno zavzema skrajna stališča / do takih pojavov zavzema kritičen odnos je zelo kritičen
● publ. delo ga je popolnoma zavzemalo ga je zelo zaposlovalo; mu je jemalo veliko časa; zastar. zavzemala ga je misel nanjo veliko je mislil nanjo; zastar. v mladih letih so ga zavzemali pustolovski romani prevzemali, navduševali; publ. zavzemati tuja tržišča začenjati prodajati svoje izdelke na tujih tržiščih
- zavzémati se v zvezi z za
kazati, izražati voljo, hotenje, da se kaj doseže, uresniči: zavzemati se za ponovno uvedbo klasične gimnazije; zavzemati se za zadružništvo; v javnosti se zavzemati za pravice otrok; dosledno, načelno se zavzemati za kaj / močno so se zavzemali, da bi proslava uspela si prizadevali
// z izražanjem volje, hotenja poskušati doseči za koga kaj pozitivnega, ugodnega: zavzemati se za brezposelne; sindikat se je pri vodstvu zavzemal za delavce; povsod se zavzema zanjo
- zavzemajóč -a -e:
padli so, zavzemajoč sovražnikovo postojanko; veliko površino zavzemajoča stavba; stranka, zavzemajoča se za hitrejši gospodarski razvoj
zavzémati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zavzémanje (ẹ̑) koga/kaj ~ nova ozemlja; publ.: Delo ga je popolnoma zavzemalo zaposlovalo; ~ odgovorne položaje v upravi imeti, zasedati; šport. žarg. ~ startne položaje postavljati se v; publ. ~ skrajna stališča imeti, izražati
zavzémati se -am se (ẹ̑) za koga/kaj ~ ~ ~ brezposelne; ~ ~ ~ pravice otrok
zavzémati se -am se (ẹ̑) za koga/kaj ~ ~ ~ brezposelne; ~ ~ ~ pravice otrok
zavzémati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj jemati pod nadzor koga/kaj
Vojaki so /v naskoku/ zavzemali eno mesto za drugim.
Vojaki so /v naskoku/ zavzemali eno mesto za drugim.
2.
kdo/kaj z namenom pridobivati koga/kaj
Uporniki so /vztrajno po kilometrih/ zavzemali položaje.
Uporniki so /vztrajno po kilometrih/ zavzemali položaje.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začenjati dobivati kaj 'stanje/lastnost'
Puščava je zavzemala /čedalje/ večjo površino.
Puščava je zavzemala /čedalje/ večjo površino.
4.
kdo/kaj obsegati kaj
Ti predmeti /po nepotrebnem/ zavzemajo prostor v sobi.
Ti predmeti /po nepotrebnem/ zavzemajo prostor v sobi.
5.
v zvezi z mesto kdo/kaj imeti mesto v/na/po čem / med kom/čim / kje
Njihov klub zavzema pomembno mesto med klubi.
Njihov klub zavzema pomembno mesto med klubi.
6.
kdo/kaj imeti kaj 'stališče/namen'
Vedno zavzemajo skrajna stališča in nadvse kritičen odnos.
Vedno zavzemajo skrajna stališča in nadvse kritičen odnos.
zavzẹ̑mati – glej vzẹ́ti
zavzẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad zavzeti; 1) einnehmen, Jan., nk.; — 2) z. se, staunen, Cig., Jan., M.; z. se nad čim, C.; zavzet, erstaunt, Mur.; — 3) z. se česa, sich etwas angelegen sein lassen, C.
zavzemati se gl. vleči
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 28703
- 28704
- 28705
- 28706
- 28707
- 28708
- 28709
- ...
- 29794
- Naslednja »
Število zadetkov: 595877