Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
zavzémati se za -am se za nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ta človek se /očetovsko/ zavzema za sirote.
Pleteršnik
zavzę̑mək, -mka, m. das Erstaunen, C.
Pravopis
zavzét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ bunker; neobč.: ~ pomočnik prizadeven, navdušen; ves ~ stati pred sliko prevzet; zavzet za koga/kaj ~ ~ pravico
zavzétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Hipolit
zavzet deležnik

PRIMERJAJ: zavzeti (se)

Vorenc
zavzet del., obstupidus, -a, -um, oſtraſhen, inu ṡavṡèt
SSKJ²
zavzéten -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
zastar. presenetljiv, pozornost vzbujajoč: zanj je značilna neka zavzetna eleganca; ta lastnost je pri njej še posebno zavzetna
    zavzétno prisl.:
    zavzetno lep človek
Pleteršnik
zavzę́tən, -tna, adj. 1) erstaunlich, wunderlich, C.; auffallend, Cig.; sicer zavzetna, pa vendar sveta reč, Škrb.; — 2) kdor se trdno zavzame za kaj, fest im Vorsatz, Svet. (Rok.).
Hipolit
zavzeten pridevnik

PRIMERJAJ: zavzetno, zavzetno

SSKJ²
zavzétež -a m (ẹ̑)
ekspr. kdor je zelo zavzet za kaj: takih zavzetežev, kot je on, je malo / kulturni zavzeteži
Pravopis
zavzétež -a m z -em člov. (ẹ̑) poud. |kdor se zavzema za kaj|: ~i za pravice otrok
zavzétežev -a -o (ẹ̑) poud.
SSKJ²
zavzéti -vzámem dov., zavzêmi zavzemíte; zavzél; nam. zavzét in zavzèt (ẹ́ á)
1. z bojem spraviti kak kraj, prostor pod svoj nadzor, vpliv: zavzeti bunker, utrdbo; to ozemlje so zavzeli skoraj brez boja / v naskoku, z naskokom zavzeti
2. priti na kak prostor z namenom pridobiti si ga za uresničenje svojih ciljev, opravljanje kake dejavnosti: uporniki so zavzeli tako dobre položaje, da se jim nihče ni mogel približati; zavzeti strateško pomembne točke
// priti na kak prostor z namenom živeti, obstajati na njem: prvotni prebivalci so zavzeli višje predele; Slovani so zavzeli velik del Evrope / ta vrsta gamsa je zavzela skoraj vse Alpe
// priti na kak prostor z določenim namenom sploh: igralec je zavzel svoje mesto; prosil je sodelavca, če za nekaj časa zavzame njegovo mesto pri stroju prevzame / šport. žarg. tekači so zavzeli startni položaj so se postavili v startni položaj
♦ mat. funkcija zavzame vrednost dobi, doseže
3. začeti obstajati kje: gozd je zavzel že vso planjavo / publ.: mirovno gibanje je zavzelo velik obseg; uporništvo je zavzelo nove oblike dobilo
4. s svojim obsegom, razsežnostjo porabiti del razpoložljivega prostora: ta omara zavzame preveliko površino; pol stene so zavzele knjižne police / glavna povest zavzame četrt knjige
5. s prislovnim določilom, navadno v zvezi z mesto priti v kakem sistemu, kaki razporeditvi v položaj, kot ga izraža določilo: ta umetnik je zavzel osrednje mesto med slovenskimi slikarji; delničarji lahko zavzamejo odločilno mesto v upravi podjetja
// publ. dobiti, zasesti: v svoji karieri je zavzel precej pomembnih položajev v državnih službah
6. publ. imeti, izraziti: kakšno mnenje, stališče boš zavzel / do njihovega dela je zavzel zelo kritičen odnos je bil zelo kritičen
7. knjiž. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti občudovanje; prevzeti: njegova klavirska igra je poslušalce zavzela; njene oči so ga čisto zavzele
● publ. ti opravki so me vsega zavzeli so me zelo zaposlili; so mi vzeli veliko časa; zastar. zavzelo ga je vprašanje o smislu življenja začel je intenzivno premišljevati o smislu življenja; publ. zavzeti tuja tržišča začeti prodajati svoje izdelke na tujih tržiščih; ekspr. po več poskusih so alpinisti zavzeli vrh gore stopili, prišli na vrh gore; zastar. zbral je okrog sebe mlade ustvarjalce in jih zavzel za pisanje navdušil
    zavzéti se 
    1. priti v stanje velike duševne pripravljenosti, volje, zanimanja za ukvarjanje s čim, uresničitev česa: če se zavzame, lahko vse naredi; zelo se je zavzel in pridobil veliko novih naročnikov; ekspr. osebno sta se zavzela, da bi vse potekalo v redu / ekspr. trdno se je zavzel, da ne bo nikogar izdal odločil
    2. v zvezi z za pokazati, izraziti voljo, hotenje, da se kaj doseže, uresniči: zna se zavzeti za svoje cilje, ideje; zavzel se je za uprizarjanje del mladih dramatikov / publ. v razpravi so se poslanci zavzeli za spremembo zakona izrekli
    // z izražanjem volje, hotenja poskusiti doseči za koga kaj pozitivnega, ugodnega: zavzeti se za brezposelne; zavzeti se za koga pri oblasteh / knjiž. po smrti staršev so se za otroke zavzeli sorodniki začeli skrbeti
    3. knjiž. čustveno pozitivno odzvati se: vedno se zavzame, če zasliši njen glas; ob tem prizoru so se vsi zavzeli / ob novici se je tako zavzel, da se je kar tresel vznemiril, razburil / zelo so se zavzeli, ko so videli, da je stanovanje prazno se začudili
    // odzvati se na kaj, odgovoriti tako, kot nakazuje sobesedilo: ali veste, kako se je to zgodilo? Kako, se je zavzel; ta komedija je precej dolgočasna. Ni res, se je zavzela
    zavzét -a -o
    1. deležnik od zavzeti: zavzeta trdnjava; zavzeto ozemlje; v razpravi zavzeta stališča
    ●     publ. preveč je zavzeta sama s seboj se ukvarja sama s seboj
    2. v povedni rabi, v zvezi z za ki si z veliko vnemo, požrtvovalnostjo prizadeva za kaj: zelo je zavzet za delo z mladino; ves je zavzet za pravico
    3. knjiž. prevzet: otrok je zavzet stal pred sliko; vsa zavzeta ga je gledala
    4. knjiž. zelo prizadeven, navdušen: zavzet govorec; zavzet pristaš kake ideje / iron. ni preveč zavzet za delo ne dela rad
    // ki izraža veliko prizadevnost, navdušenje: zavzete besede; zavzeto razlaganje; prisl.: zavzeto delati; zavzeto pripovedovati
Pravopis
zavzéti -vzámem dov. zavzétje; drugo gl. vzeti (ẹ́ á) koga/kaj ~ ozemlje; publ. ~ kritično stališče do česa postati kritičen; šport. žarg. ~ startni položaj postaviti se v; poud. ~ vrh gore |stopiti na, priti na|
zavzéti se -vzámem se (ẹ́ á) za koga/kaj ~ ~ ~ svoje cilje; ~ ~ ~ delavce; Poslanci so se zavzeli za spremembo zakona; poud. Osebno se je zavzel, da je vse potekalo v redu |je poskrbel, je pomagal|; zavzeti se za koga/kaj pri kom/čem ~ ~ ~ zapornike pri oblasteh; neobč. zelo se zavzeti ob novici se vznemiriti, se razburiti
Celotno geslo Etimološki
zavzẹ́ti – glej vzẹ́ti
Pleteršnik
zavzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) (einen Platz) einnehmen, Cig., Jan., nk.; — 2) in Erstaunen versetzen, C.; z. se, erstaunen, Dict., Mur., Cig., Jan., Rog., Škrinj., Ravn.-Valj. (Rad); z. se nad kom (čim), Cig.; — 3) z. se za koga, sich jemandes annehmen, C., Svet. (Rok.); z. se za kaj, sich einer Sache gehörig annehmen, Svet. (Rok.); — z. si, sich vornehmen, Glas., Levst. (Beč.).
Celotno geslo Pohlin
zavzeti [zavzé?ti zavzámem] dovršni glagol

osupniti, presenetiti, prevzeti

Besedje16
zavzeti glag. dov. ♦ P: 1 (DB 1584)
Celotno geslo Kostelski
zavzeti gl. zavezniti
Hipolit
zavzeti se glagol

PRIMERJAJ: zavzet

Vorenc
zavzeti se dov., F4, admirari, ſe ẛazhuditi, ſe zhuditi, ſe ẛavẛèti, ſe prezhuditi; apprehendo, -ere, k'ſerzi ſi gnati, ſe ẛavṡèti, hitru ſe ſerditi; astupere, ſe ẛazhuditi, ẛavṡèti; obstupere, vel obstupescere, ṡavṡeti ſe, obterpnéti, ṡavekniti, samukniti, obſterméti, oſtermeti
Svetokriški
zavzeti se -vzamem se dov. začeti se zanimati: en dan ſe je s'ſvojo krajlizo kregal, leta v'jeſi niemu rezhe rogazh, krajl ſe ſauſame 3. ed., inu vuprasha aku je rejſ ǀ Shlishi glaſſ tiga folka, inu teh trobentariou Firsht Adonias, ſe sazhudi, inu sauſame 3. ed., sakai nei veidil kaj letu pomeini, ter uprasha ǀ v'ſpovednika je pogledal, meneozh de na tem ſe bode sausel del. ed. m, inu prestrashil ǀ Nebuijte ſe ne, de ſpovedniK ſe bode zhudil, ali sausel del. ed. m de ti ſi v'taisti greh padla, saKaj je vshe navajen take, inu veliKu vesKshi grehe shlihat ǀ Sim ſe bil ſauſel del. ed. m, kadar ſim bral, de v' Ameriki shene okuli urata, inu rok na mejſti koraud, inu slateh keten kazhe savite noſſio ǀ Leta ſe je bila mozhnu na letem ſausela del. ed. ž, videozh de ta Gospa je fardamana
Število zadetkov: 595877