Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zazdéti se -ím se dov., zazdì se (ẹ́ í)
1. s smiselnim osebkom v dajalniku dobiti občutek, vtis, zaznavo česa brez prepričanosti o stvarni podlagi tega: zazdelo se mu je, da se v grmovju nekdo skriva; za hip se mu je zazdelo, da je doma / nenadoma se mu je zazdelo, da je na napačni poti je pomislil
2. s smiselnim osebkom v dajalniku začutiti željo, pripravljenost za kako dejanje: na obisk pride, če se mu (tako) zazdi / komur se je zazdelo, se je gibanju lahko pridružil kdor je hotel, želel
// z oziralnim zaimkom ali prislovom izraža nedoločnost, poljubnost: pride, kadar se mu zazdi; utrujeni potniki so sedali, koder se jim je zazdelo
3. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da kaj vzbudi občutek, vtis, kot ga izraža določilo: v velikem prostoru se mu je miza zazdela majhna
● dobro se mu je zazdelo, ker so ga pohvalili razveselil se je
Pravopis
zazdéti se -í se dov.; drugo gl. zdeti se (ẹ́ í)
1. komu Zazdelo se mu je, da se v grmovju nekdo skriva; Na obisk pride, če se mu ~i; poud. Komur se je zazdelo, se je lahko pridružil gibanju |kdor je hotel, želel|
2. os. zazdeti se komu Soba se mu je zazdela majhna
Celotno geslo Etimološki
zazdẹ́ti se – glej zdẹ́ti se
Pleteršnik
zazdẹ́ti se, -zdím se, vb. pf. zu scheinen anfangen, vorkommen, scheinen; — zazdelo nam se je, wir finden uns bewogen, DZ.; ministerstvu se je zazdelo ukazati, DZ.
Prekmurski
zazdèti se -zdím se dov. zazdeti se: sze nyemi je zazdelo, kak dabi Matyas z Protesztantmi vlejkao KOJ 1848, 88
Pleteršnik
zazdẹ́vati, -am, vb. impf. ad zazdeti; scheinen, den Anschein haben; zazdeva se mi, es will mir scheinen, nk.
SSKJ²
zazdévati se -am se nedov. (ẹ́)
star., nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku zdeti se: zazdevalo se mu je, da sliši klice
Celotno geslo Etimološki
zazdẹ́vati se – glej zdẹ́ti se
SSKJ²
zazdravítev -tve ž (ȋ)
začasna ali delna ozdravitev: z zdravilom so dosegli zazdravitev in mirovanje bolezni
SSKJ²
zazdráviti -im dov. (ā ȃ)
1. začasno ali delno ozdraviti: zdravniki lahko nekatere bolezni še vedno le zazdravijo, ne pa tudi pozdravijo; uspešno zazdraviti napredovanega raka / zazdraviti rane
2. star. ozdraviti, pozdraviti2: ko ga bodo zazdravili, se bo vrnil na delo
    zazdráviti se 
    ozdraveti, pozdraviti se: zapustil je bolnišnico, preden se je zazdravil / rana se mu ni zazdravila zacelila
Pleteršnik
zazdráviti, -zdrȃvim, vb. pf. zuheilen machen, Ravn.-Cig.; — z. se, zuheilen: ni se mu hotela rana zazdraviti, LjZv.
Celotno geslo Kostelski
zazdraviti se ► zazdˈraːvėt se -ėn se dov.
SSKJ²
zazdrávljenje -a s (á)
začasno ali delno ozdravljenje: pri tej bolezni ni bilo več možno ozdravljenje, ampak le nekajmesečno zazdravljenje
Pleteršnik
zazę́bniti, -zę̑bnem, vb. pf. durch Frost beschädigt werden, Jarn.
SSKJ²
zazébsti -zébem dov., nam. zazébst in zazèbst; zazébljen tudi zazebèn (ẹ́)
1. brezoseb. začutiti mraz: včasih ga je zazeblo; zazeblo ga je v prste, po hrbtu
// ekspr. dobiti občutek mraza: zazebe me, če se spomnim njegove strogosti
● knjiž. pri tem spoznanju ga je zazeblo v dušo, srce, pri duši, srcu je začutil potrtost, žalost
2. knjiž. povzročiti občutek mraza: mrzla zemlja je zazebla utrujeno telo / žalostna novica ga je zazebla
3. brezoseb., knjiž. postati hladen, mrzel; shladiti se: začel je pihati veter in zazeblo je
Pravopis
zazébsti -zébe dov. -i -ite; zazébel -bla, zazébst/zazèbst, zazébljen -a tudi zazében -a; zazébljenje tudi zazébenje; (zazébst/zazèbst) (ẹ́)
1. koga/kaj Zazeblo ga je v prste; poud. ~e me, če se spomnim tistih let |Dobim občutek mraza|
2. os., neobč. zazebsti koga/kaj Mrzla zemlja je zazebla utrujeno telo
Celotno geslo Etimološki
zazẹ́bsti – glej zẹ́bsti
Pleteršnik
zazę́bsti, -zę́be, vb. pf. zu frieren anfangen: zazeblo me je, ich begann Kälte zu empfinden.
Črnovrški
zazebsti
Celotno geslo Kostelski
zazebsti ► zaˈzẹːpst -ˈzẹːben dov.
Število zadetkov: 595877