Fran

zaznamenuvan deležnik

GLEJ: zaznamenovan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zaznaminati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zaznaminati dov. in nedov., F2, resignare, tudi ṡupèt ṡapezhatiti, ali ṡaṡnaminati; subsignare, ſpodai ṡaṡnaminati, ṡapezhatiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 1. 2025.

zaznaminovan deležnik

GLEJ: zaznamenovan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zaznaminovati nedov., F2, obsignator, kateri pezhati, ali ṡaṡnaminuje; signo, -are, ṡaṡnaminovati, ṡamèrkati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 1. 2025.

za znaminovati gl. zaznamenovati ♦ P: 1 (TR 1558)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 1. 2025.

zaznámiti, -znȃmim, vb. pf. = zaznamenati, Cig., Jan., DZ.; z zarezo z., verkerben, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 1. 2025.

zaznámlati -am dov. zaznamovati si, zapomniti si: povszéd vsze, ka je za nyega bilou, pogledno, ino szi zaznámlao, da more szvoje oszrecsati KOJ 1848, 113

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 1. 2025.

zaznámljati, -am, vb. impf. ad zaznamiti, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 1. 2025.

zaznamoválec -lca [zaznamovau̯ca] m (ȃ)
kdor kaj zaznamuje: zaznamovalci so naredili markacije; zaznamovalec dreves

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 1. 2025.

zaznamoválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ dreves
zaznamoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
zaznamoválčev -a -o [u̯č] (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 1. 2025.

zaznamoválen -lna -o prid. (ȃ)
ki zaznamuje: zaznamovalni trak v beležnici; bočne, stranske, zadnje zaznamovalne luči na avtomobilu; zaznamovalna vrvica; uporaba zaznamovalnih orodij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 1. 2025.

zaznamován -a -o (á) za posek ~ hrast; poud. biti ~ za vse življenje |čutiti posledice česa vse življenje|
zaznamováni -a -o (á) jezikosl. stilno ~a beseda
zaznamováni -ega m, člov. (á) poud. Bil je eden od ~ih
zaznamováno -ega s, pojm. (á) jezikosl.
zaznamovánost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 1. 2025.

zaznamovan deležnik

PRIMERJAJ: zaznamovati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zaznamovan del., F4, insigniter, insignitè, prou dobru ṡaṡnamován, naſmirnu zhiſtu, jaſnu; interpunctatus, -a, -um, v'meis s'tifilci, reṡlozhen, ṡaṡnamovan, reṡdeilen; obsignatus, -a, -um, ṡaṡnamovan, ṡapezhaten; signatus, -a, -um, ṡaṡnamovan, ṡapezhaten

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 1. 2025.

zaznamovan -a prid. zaznamovan: ena takorshna dusha je sa ſnamuuana im. ed. ž, inu sapezhatena, s' pildam Nebeskiga Shenina (IV, 147) ǀ v' tvojm Svetem Jemenu ſmò Karsheni, inu s'Svetem Krisham saſnamvuani im. mn. m (IV, 179) → zaznamenjan, → zaznamenovan

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 1. 2025.

zaznamovánec -nca m (á)
ekspr. kdor je zaznamovan, ima posledice zaradi česa: biti, postati zaznamovanec; nesrečneži, obupanci in zaznamovanci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 1. 2025.

zaznamovánec -nca m z -em člov. (á) poud. |kdor čuti posledice česa neprijetnega|: postati ~
zaznamovánka -e ž, člov. (á) poud.
zaznamovánčev -a -o (á) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 1. 2025.

zaznamovánje -a s (ȃ)
glagolnik od zaznamovati: zaznamovanje prehoda, roba vozišča; zaznamovanje ovc; trak za zaznamovanje strani v knjigi / zaznamovanje naglasa / zaznamovanje človeka za vse življenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 1. 2025.

zaznamovanje (zaznamovanje, zaznamuvanje) samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.