Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zrohnẹ́ti, -ím, vb. pf. aufbrausen (o človeku); seinen Zorn auslassen, Cig.; — (nam. vzr-).
Vorenc
zrojen gl. zrejen 
SSKJ²
zrojíti -ím stil. zrójim dov., zrójil stil. zrôjil (ī í, ọ́)
ekspr. glasno se razjeziti, razburiti: ker so slabo naredili, je zrojil; zrojiti nad kom / dajte že mir, je zrojil
● knjiž. Kranjska čbelica je zrojila izšla; ekspr. hčere še ne bodo tako hitro zrojile postale nemirne zaradi zanimanja za moške; kot ose so zrojili okoli njega začeli jezno, razdraženo tekati, skakati v velikem številu
Pravopis
zrojíti -ím dov. zrójil -íla, nam. zrojít/zrojìt; zrojênje; drugo gl. rojiti (í/ȋ í) poud. |glasno se razjeziti, razburiti|: nad kom/čim ~ ~ otroki; Dajte že mir, je zrojil
Pleteršnik
zrojíti, -ím, vb. pf. zu schwärmen anfangen, aufschwärmen, Cig.; — auftoben, im Zorn auffahren; — (nam. vzr-).
Čebelarstvo
zrojíti -ím dov.
Črnovrški
zrojiti
Čebelarstvo
zrojíti se -ím se dov.
Celotno geslo Etimološki
zrok – glej vzrȍk
Pleteršnik
zròk 1., -rǫ́ka, m. 1) die Frist, die Verfallszeit, V.-Cig.; — z. si dati, übereinkommen, C.; (stsl. sъrokъ); — 2) na z. hoditi, zu den Berathungen gehen, Kamnik-M.; — 3) z. si dati, sich begrüßen, Fr.-C.; (prim. srok).
Pleteršnik
zròk 2., -rǫ́ka, m. die Ursache, der Grund, Meg., Guts., Mur., Mik.; za tega zroka voljo, ogr.; — pogl. vzrok.
Prekmurski
zròk -a m vzrok: Drügi zrok nahájaſze vDühovnom ſztávi TF 1715, 5; zrok toga je KŠ 1754, 183; Zrok, zakaj je zapovid dána KŠ 1771, 456; té je zrok ſzmrti KMK 1780, 11; Ali pa kakſté zrok komi na tou biti KM 1783, 276; Kriſztus, ſteroga ſzte vi ſzmrti zrok BKM 1789, 122; Eden drügi zrok pa je páli to SIZ 1807, 7; I etoj velikoj nevôli je sin zrok bil BJ 1886, 9; kteri hidou csinio brezi zroka SM 1747, 93; csi botre zovémo za etoga zroka volo KŠ 1754, 188; da za volo grejha zroka ne dámo KŠ 1771, 839; moremo za drügoga zroka Bogá lübiti KMK 1780, 33; moka, Stero je trpo brez zroka BKM 1789, 63; türen sze je nej mogo zvrsiti ztoga zroka KOJ 1833, IX; steri szo rávno za toga zroka volo pred nyé polo'zeni KAJ 1848, IV; Za toga zroka mogocsno bilo kaj privértivati AI 1875, kaz. br. 2; naj zvejm, za kákſi zrok kricsijo tak na nyega KŠ 1771, 412; Oprvim ete zrok SIZ 1807, 7; Eto ſzo tiſzti zrokovje SIZ 1807, 25; Stera sze za tej naprej zracsúnani zſtiri zrokov volo doprneſzé KŠ 1754, 18; ſtero je za veliki zrokov volo naſztavo SIZ 1807, 7; pred náſz dávajo one zroke SIZ 1807, 7
Celotno geslo Megiser
zrok -a samostalnik moškega spola
Besedje16
zrok sam. m ♦ P: 3 (DB 1584-Reg3, MD 1592-hrv., MTh 1603)
Prekmurski
zroklívi -a -o prid. povzročajoč: ne szlobodno doliniháti dugôcso zroklivo záglozdo AIN 1876, 73
Pleteršnik
zrokovȃnje, n. das Verursachen, das Bewirken, kajk.-Valj. (Rad); — (nam. vzr-).
Pleteršnik
zrokováti, -ȗjem, vb. impf. verursachen, bewirken, kajk.-Valj. (Rad).
Besedje16
zrokovdarjenje (zroko vdarjenje) sam. s ♦ P: 1 (TC 1550)
Prekmurski
zrokovìten -tna -o prid. vzročen: Zrokovitni (okkötök): mert AIN 1876, 66
Prekmurski
zrokǜvati -ǘjem nedov. povzročati: Okozni; zroküvati, kriviti KOJ 1833, 167; boj, steri szikesino zroküje KOJ 1848, 110; trsztnavüs, stera vnogo kvára zroküje AI 1875, kaz. br. 8; koliko kvára zrovanjom zroküje AI 1878, 10; i vnogo kvára zroküvajo AI 1875, br. 2, 8, bi vnogo szpáke zroküvalo KOJ 1848, 51; csi je z-tém káksi kvár zroküvo AIP 1876, br. 1, 5
zrokǜvani -a -o povzročen: vu kukorici vnogo kvára zroküvano AI 1875, br. 1, 8
Število zadetkov: 583476