Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

SSKJ²
žepnína -e ž (ī)
manjša vsota denarja, ki jo kdo dobi navadno mesečno za manjše osebne izdatke: dajati otroku žepnino
Pravopis
žepnína -e ž (í) dajati otroku ~o
Planinstvo
žêpni nôž -ega -a m
SLA 2
žepni nož
SLA 2
žepni nožec
SLA 2
žepni nožek
Terminološka
Žepni odlagalnik
Iščem ustrezno slovensko poimenovanje za predmet (in skulpturo na razstavi Franca Soline, doktorja računalništva in kiparja), ki se v nemščini imenuje Taschenleerer , v francoščini pa vide-poche . Gre za podstavek, na katerega se odloži predmete iz žepa. Po mojem mnenju predlogi pladenj , podstavek za drobnarije in odlagalnik ( odlagalnik se uporablja predvsem za odlaganje papirja) niso ustrezni. Verjetno bi moral biti v (novi) besedi omenjen tudi žep , saj gre za odlaganje iz žepa. Razmišljala sem o predlogih spraznižep in praznižepnik . Kaj mi svetujete?
Pleteršnik
žə̀pnọ, n. das Floßloch im Floßofen, Cig.; das Schürloch, Jan.; das Ofenloch, C.; — der Krater, Trst. (Let.), Vest., Nov.; — pogl. žekno.
Gledališče
žêpno gledalíšče -ega -a s
Celotno geslo Pohlin
že poprej [ž?? popr??j] prislovna zveza

že vnaprej

PRIMERJAJ: že naprej

Pleteršnik
žeporẹ̑zəc, -zca, m. der Beutelschneider, DSv.
SSKJ²
žepovína -e ž (í)
obrt. gosta, trdna bombažna tkanina za notranji del žepov: urezati žep iz žepovine
Pravopis
žepovína -e ž, snov. (í) |tkanina za žepe|
Pleteršnik
žę̑r, m. = žir, ogr.-C.
Prekmurski
žér tudi žír -a m
1. žir: ka sze z-logá odáva: gubacs, 'zér AI 1875, br. 1, 6; Bükev Sád (žér) má bodéčasto glavico AI 1878, 46
2. hrana, živež: Záto mi pri nyem ne zfali nikſi 'zér BKM 1789, 4; Zlejpim 'zérom ponouvi BKM 1789, 48; To leto Z-lêpim 'zirom ponôvi BRM 1823, 32; Boug dáj z-zemlé obilen 'sér SIZ 1807, 6
Hipolit
žer samostalnik ženskega spola

GLEJ: žir

Prekmurski
žérac -rca m žerec, požeruh: Požéran imenuje se tüdi človeka žérac AI 1878, 31
Pleteršnik
žeráč, m. der Fressbauch, Cig.
Pleteršnik
žerȃk, žerkà, adj. = žerek, žarek, Gor.
SSKJ²
žerávec -vca m (ȃ)
lončna rastlina z dišečimi dlakavimi listi in drobnimi vijoličastimi cveti; roženkravt: okna krasijo cvetoči žeravci
Število zadetkov: 579086