Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Pleteršnik
žežáti, -ȃm, vb. impf. = žužati, C., Z., BlKr.
Pleteršnik
žè (žę̑), adv. schon; že zdaj; že velja, es gilt schon; že vem, ich weiß es schon; (iz: uže); — prim. vže.
Pleteršnik
žéžəł, -žla, m. die Aschen- oder Feuerschaufel, Cig., C., Kras-Erj. (Torb.); (žèžəł, Štrek.); — iz bav. schüssel, Štrek. (Arch.), ali morda iz it. sessola, die Schöpfkelle.
SSKJ²
žéželj -žlja m (ẹ́)
star. greblja, grebljica: z žežljem drezati v žerjavico
Celotno geslo Etimološki
žẹ́želj -žlja m
Pleteršnik
žəžljáti, -ȃm, vb. impf., V.-Cig., BlKr.; pogl. žužljati.
SSKJ²
žežnjáti -ám nedov. (á ȃekspr.
1. oglašati se z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi: v travi žežnjajo žuželke
2. nerazločno govoriti: na dvorišču so žežnjale ženske
// vsebinsko prazno govoriti: nekaj jim je žežnjal o poroki / žežnjati obljube
Pravopis
žežnjáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; žežnjánje; (-àt) (á ȃ) poud.: V travi ~ajo žuželke |se oglašajo z ž-ju podobnimi glasovi|; žežnjati kaj komu Nekaj jim je žežnjal |nerazločno govoril|
Celotno geslo Etimološki
žežnjáti – glej žužẹ̑lka, žužljáti
Pleteršnik
žəžnjáti, -ȃm, vb. impf., Z., pogl. žužnjati.
Pleteršnik
žéžoł, -ǫ́la, m. = žežel, GBrda.
SLA 2
žgabucin
Celotno geslo Etimološki
žgáčkat(i) – glej žgečkáti
Hipolit
žgaječ deležnik

GLEJ: žgajoč

Hipolit
žgajoč (žgaječ, žgajoč) deležnik

PRIMERJAJ: žgati

SSKJ²
žgálec -lca [žgau̯ca tudi žgalcam (ȃ)
delavec, ki kaj žge: žgalec apna / oblikovalec in žgalec keramike
Pravopis
žgálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ apna
žgálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
žgálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
SSKJ²
žgálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na žganje, segrevanje: žgalna peč / žgalno varjenje
2. v različnih religijah nanašajoč se na darovanje obredne žrtve: žgalni oltar / žgalni dar pridelek ali žival, ki se sežge v čast božanstvu; žgalna daritev
Pravopis
žgálen -lna -o (ȃ)
žgálni -a -o (ȃ) ~a peč; ver. ~a daritev
Pleteršnik
žgáłən, -łna, adj. 1) Brenn-, Brand-, Senge-, Mur., Cig., Jan.; žgȃłni dar, Greg.; — žgalni tobak, der Rauchtabak, Cig.; — 2) brennbar, (žgaven) Cig.
Število zadetkov: 579086