Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zvečéršnji -a -e prid. (ẹ̄)
star. večeren: zvečeršnji sestanek / zvečeršnje mleko mleko od večerne molže
Pleteršnik
zvečę̑ršnji, adj. Abends-: zvečeršnja molitev, Gor.
SSKJ²
zvečeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati kaj (bolj) veliko; večati1: zvečevati igrišče
2. delati, da doseže kaj višjo stopnjo
a) glede na količino: zvečevati proizvodnjo
b) glede na možni razpon: zvečevati pomen dogodka
c) glede na intenzivnost: zvečevati upanje na uspeh
Pravopis
zvečeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zvečevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ igrišče; ~ proizvodnjo
Besedje16
zvečina gl. zveščina ♦ P: 1 (MTh 1603)
SSKJ²
zvečíne člen. (í)
1. v (veliki) večini: na ladji so bili zvečine nedeljski gostje; pripeljali so se zvečine z avtomobili / to območje je bilo zvečine naseljeno že v trinajstem stoletju v glavnem, pretežno; poznati kaj zvečine iz knjig
2. navadno, ponavadi: take so zvečine vse hotelske sobe; na izlete so hodili zvečine ob nedeljah; zvečine večerjamo doma
Pravopis
zvečíne prisl. (í)
1. mer. Obiskovalci so bili ~ tujci večinoma; neobč. To področje je bilo ~ naseljeno že v srednjem veku v glavnem, pretežno
2. nač., neobč. Na izlete hodijo ~ ob nedeljah navadno; prim. večina
Pleteršnik
zvečíne, adv. = z večine, größtentheils, Raič (Slov.), nk.
Prekmurski
zvečíne prisl. zvečine, v glavnem: fararje szo bili zvecsine pa páverszkoga znásaja mou'sje KOJ (1914), 135
SSKJ²
zvečínoma člen. (ī)
star. večinoma: sestra je živela zvečinoma pri očetu
Celotno geslo Pohlin
zvečiti [zvečitinepopoln podatek zvé?čim] nedovršni glagol

žvečiti

PRIMERJAJ: dvečiti, žvekati

Vorenc
zvečiti nedov., rumen, -nis, góltaniz, ali tu jabolzhize na garli, ṡgurni deil gobza, s'katerim ṡupet kermo ṡvezhy nekatera ṡhivina
SSKJ²
zvéčjega tudi z véčjega prisl. (ẹ̑)
nar. v glavnem, pretežno: pridelki so zvečjega že pospravljeni; pozimi so zvečjega stradali
● nar. mudilo se je, zato so delo opravili samo zvečjega samo v grobem, najnujnejše
Celotno geslo Pohlin
zvedati

GLEJ: izvedati

SSKJ²
zvedàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki si prizadeva dosti izvedeti, videti: zvedav in bister deček; zvedav popotnik; bil je zvedav za nekatere stvari / zvedavo spraševanje / ekspr. zvedave oči
// radoveden: nič ni mogel prikriti zvedavim sosedom; zvedave ženske / skriti se zvedavim pogledom
    zvedávo prisl.:
    zvedavo si ogledovati mesto; zvedavo prisluškovati
Pravopis
zvedàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~ otrok
zvedávost -i ž, pojm. (á)
Celotno geslo Etimološki
zvedȁv – glej vẹ́deti
Pleteršnik
zvẹdàv, -áva, adj. neugierig, Jan., nk.; zvedavi kmetje, Jurč.; — forschsüchtig, Cig.
Prekmurski
zvedávanje -a s poizvedovanje, ugotavljanje: Doli je szpravo nedú'snoszti grozno zvedávanje po 'serjávom 'selezi KOJ 1848, 44
Pleteršnik
zvẹdávast, adj. forschsüchtig, Cig.
Število zadetkov: 583476