Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Dovolim vse piškotke Dovolim le nujne piškotke

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zaspáti -spím dov., zaspì zaspíte; zaspál (á í)
1. priti v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: legel je in zaspal; mačka se je zvila v klobčič in zaspala; za pol ure lahko še zaspiš; zaspati na straži, med vožnjo; globoko, mirno, trdno zaspati; ekspr. sladko zaspati; skrbi mu niso dale zaspati; ne more zaspati; zaspal je kot čok, polh trdno; zaspal je kot top, kot ubit zelo trdno / ekspr. vas je že zaspala / knjiž., z notranjim predmetom zaspati mirno spanje
2. speč se zadržati kje predolgo: zgodaj me zbudi, da ne bom zaspal; zamudil je službo, ker je zaspal / zaspati vlak zaradi predolgega spanja zamuditi
3. ekspr. prenehati se v polni meri dogajati, se razvijati: delo je zaspalo; reforma je po prvih uspehih zaspala / revija je kmalu zaspala prenehala izhajati
// prenehati biti navzoč, dejaven: hrepenenje v srcu je zaspalo; sovraštvo je zaspalo
4. evfem., navadno s prislovnim določilom umreti: za večno, za vedno zaspati / v krščanskem okolju:, vznes. zaspati v Gospodu; zaspati v miru; v osmrtnicah po dolgi bolezni je zaspal naš oče
5. z dajalnikom, v zvezi z noga, roka postati manj občutljiv, mravljinčast zaradi dalj časa trajajočega pritiska: od dolgega sedenja so mu zaspale noge; roka ji je zaspala
    zaspál -a -o:
    razorožiti zaspale vojake; mencati zaspalo roko; 
prim. zaspan
Celotno geslo Sinonimni
zaspáti -spím dov.
priti v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti
SINONIMI:
ekspr. kinkniti, knj.izroč. odeti se v sen, ekspr. pogrezniti se v sen, ekspr. pogrezniti se v spanje, ekspr. pokinkati, ekspr. potoniti v sen, ekspr. potoniti v spanje, ekspr. priklicati spanec na oči, star. usnuti, ekspr. utoniti v spanje, otr. zaajati, ekspr. zadrnjohati, nar. zahrliti, ekspr. zakimati, ekspr. zapluti v spanec, ekspr. zasmrčati, star. zasnivati, star. zasnuti, otr. zaspančkati, ekspr. zatisniti oči, ekspr. zatisniti oko, ekspr. zdrkniti v spanec, ekspr. zmanjkati
GLEJ ŠE: umreti, umreti, umreti
Celotno geslo Frazemi
zaspáti Frazemi s sestavino zaspáti:
zaspáti kot ángel, zaspáti kot ángelček, zaspáti kot dojênček, zaspáti kot kláda, zaspáti kot otròk, zaspáti kot ubít, zaspáti na lovoríkah, zaspáti spánje pravíčnega, zaspáti v Gospódu
Celotno geslo Etimološki
zaspáti – glej spáti
Pleteršnik
zaspáti, -spím, vb. pf. 1) durch Schlafen versäumen, verschlafen; mašo z., svojo srečo z., Cig.; — 2) schlafend zugrunde richten, im Schlafe erdrücken: otroka z., M.; "K sebi te (otroka) ne bodem djala, Bog ne daj, da b' te zaspala!" Slom.-Vrt.; — 3) einschlafen, dete je zaspalo; dolgo nisem mogel z.; — entschlafen: mirno je v Gospodu zaspal; — reč je zaspala, die Sache ist eingeschlummert, eingeschlafen, Cig., nk.; — 4) zaspán, schläfrig, verschlafen; z. sem, z. človek; zaspani ponedeljek, der Blaumontag, Cig.; zaspana pravica, verjährtes Recht, V.-Cig.; — 5) (einschläfern, ["nedobra beseda"], Senožeče-Erj. [Torb.]).
Prekmurski
zaspàti -spím dov.
1. zaspati: morejo zaszpati TA 1848, 60; Tak zaſzpim vu tihom miri KŠ 1754, 270; Bojdi mi 'zitek, Gda zaſzpim BKM 1789, 129; Doli szi lé'zem, i zaszpim TA 1848, 4; ka ne merjémo, nego li zaſzpimo KŠ 1771, 841; tiho, liki da bi záſzpao KŠ 1771, 261; gda bi lidjé záſzpali KŠ 1771, 434; vu iméni bo'sem zaszpi KOJ 1845, 49; Plavajoucsi pa oni záſzpao je KŠ 1771, 193
2. speč zamuditi: da Nébe ne zaszpis KM 1783, 254
3. umreti: niki ſzo pa 'ze záſzpali KŠ 1771, 193
Celotno geslo Pohlin
zaspati [zaspáti zaspím] dovršni glagol

zaspati, zamreti

Hipolit
zaspati glagol

PRIMERJAJ: zaspan, zaspejoč

Vorenc
zaspati dov., F7, addormiscere, ẛadrémati, ẛaſpati, ſhe en ſen ſturiti; consopire, vtolaṡhiti, ſturiti eniga ſpati ali ẛaſpati, uſopiti; fasenninae, ſo te péſmi, katere Ama poye, de deite ṡaſpy; obdormire, ṡaſpati, ṡadrémati; redormire, ṡupèt ṡaſpati, v'drugu ſpanîe; sopitus, -a, -um, ſpiozhi, kateri je ṡaſpál, ṡaſopen; soporare, ṡaſpati, ali ſturiti drémati, ali ſpati
Svetokriški
zaspati -im dov. zaspati: nemore cello nuzh ſaſpati nedol. ǀ Koku tedaj je mogla ta Neveſta taku slatku saſpati nedol. ǀ v' tem kir hozhe saspat nedol. ǀ trudna damu pride, otroka k' ſebi poloshy, saspy 3. ed. ǀ od truda na klopi ſaspy 3. ed. ǀ k ſadnimu saſpi 3. ed. veni ſenzi ǀ Saſpij 3. ed. pre dolgu hlapez prezei s'palzo zhes njega ǀ v'tei shaloſti ſaſpj 3. ed., ter ſe njemu ſaina ǀ Tezi, podvisaj na pomozh tvojmu priatelu, inu nikar neſaſpy +vel. 2. ed., inu cilu nesadremli ǀ ta mladenizh je bil ſaspal del. ed. m, inu Vulcanus je bil per ſvoj sheni njega neshal ǀ je bil saſpal del. ed. m s'kuſi ſmert ǀ malukadaj ſe sgodj, de bi edn taku mozhnu ſaſpal del. ed. m, de bi nikuli vezh ſe nesbudil ǀ vſy trye na Altar ſe naslonio, kakor de bi bily saſpali del. mn. m
Celotno geslo Megiser
zaspati dovršni glagol
Besedje16
zaspati glag. dov. ♦ P: 36 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
zaspati
Celotno geslo Kostelski
zaspati ► ˈzaːspat ˈzaspiːn dov.
Pleteršnik
zaspávanje, n. das Einschlafen, kajk.-Valj. (Rad).
SSKJ²
zaspávati -am nedov. (ā)
knjiž. prihajati v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: otrokovo dihanje je vse bolj mirno, počasi zaspava / dan za dnem legati, zaspavati, vstajati
Pleteršnik
zaspávati, -am, vb. impf. ad zaspati, Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad); zibani z burjo zaspavamo ob divji godbi lakotnih volkov, Let.; — (pren.) časniki zaspavajo (= hören auf zu erscheinen), Levst. (Zb. sp.).
Hipolit
zaspavec samostalnik moškega spola
Besedje16
zaspe [tož. mn.] gl. zasep ♦ P: 1 (DB 1584)
Hipolit
zaspejoč deležnik

PRIMERJAJ: zaspati

Število zadetkov: 601074