Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Geologija
zverozóbec -bca m
SSKJ²
zvérski -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na zveri: zverski gon; zversko zobovje / zversko prebivališče
2. ekspr. zelo surov, okruten: zverski človek / zversko dejanje / zverska krutost, surovost zelo velika
Pravopis
zvérski -a -o (ẹ̑) ~ gon; poud. ~o dejanje |zelo surovo, okrutno|
zvérskost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Celotno geslo Etimološki
zvẹ̑rski – glej zvẹ̑r
Pleteršnik
zvę̑rski, adj. den wilden Thieren eigen, sie betreffend; — wild.
Hipolit
zverski (zvjerski) pridevnik
SSKJ²
zvérstvo -a s (ẹ̑)
zverinstvo: v ofenzivi so okupatorji delali zverstva; soditi komu za zverstva / od kod se je v njem vzelo tako zverstvo zverinskost
Pleteršnik
zverúžiti, -ȗžim, vb. pf. = zverižiti, C., Let.
SSKJ²
zveselíti -ím dov., zvesélil (ī í)
razveseliti: darilo ga je zveselilo; zveseliti koga s čim / zveseliti komu srce; zveseliti se obiska, prijatelja / ob tem prizoru se mu zveseli srce
    zveseljèn -êna -o:
    zveseljen človek; biti zveseljen
Pleteršnik
zveselíti, -ím, vb. pf. erfreuen; nobena reč jih ne more zveseliti, Dalm.; vino zveseli srce človeku, Met.; — (nam. vzv-).
Prekmurski
zveselìti -ím dov. razveseliti: 'Snyim zveszelis pokornike KOJ 1845, 126; ſztvojim Dühom zvéſzeli ga KŠ 1754, 224; Szrczé moje zvéſzeli BKM 1789, 8; Zvéſzelo ſzi grejsno lüſztvo BKM 1789, 4
Hipolit
zveseliti glagol

PRIMERJAJ: zveseljen

Vorenc
zveseliti dov.exhilarareṡveſſeliti, reṡveſſeliti, obveſſeliti
Besedje16
zveseliti glag. dov. ♦ P: 13 (TPs 1566, KPo 1567, TP 1575, DJ 1575, JPo 1578, DC 1579, DPr 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595)
Besedje16
zveseliti se glag. dov. ♦ P: 8 (TT 1557, TPs 1566, TC 1574, JPo 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Hipolit
zveseljen deležnik

PRIMERJAJ: zveseliti

Besedje16
zveseljen del. ♦ P: 1 (JPo 1578)
SSKJ²
zvést -a -o tudi prid., zvestêjši (ẹ̑ ẹ̄)
1. ki vztraja v ljubezenskem razmerju do koga: zvest zakonski par; zvesta žena; zvesto dekle / svoji ženi ni bil dolgo zvest; bila sta si zvesta vse življenje, ekspr. do groba
// ki vztraja v naklonjenem razmerju do koga, česa: ima zveste prijatelje; generalu zvesti vojaki / zvest pes / ekspr. domovini zvesti sinovi
// ki koga vedno spremlja, je pri njem: že dvajset let dela v podjetju, res je zvest; ekspr.: zvesta puška, torba; zvesta senca / mačka je zvesta hiši / ostal je zvest rodnemu mestu ni se odselil iz njega
2. ki zanesljivo, skrbno opravlja naloge: zvest pomočnik, sodelavec; dal mu je zvestega varuha; postaviti zveste straže
// ki izraža, kaže zanesljivost, skrbnost: dobiti priznanje za zvesto službo; zvesto izpolnjevanje dolžnosti; zvesto sodelovanje
3. ki kaj vztrajno dela: zvesti bralci revije; imeti zveste poslušalce; njegova zvesta spremljevalka
// v povedni rabi, z dajalnikom ki česa ne opusti, ne preneha upoštevati: biti zvest načelom, navadi, prepričanju; ostati zvest kaki dejavnosti; zvest veri staršev / ekspr. ostal je zvest mazilu še naprej ga je uporabljal
4. ki je dolgo iskreno usmerjen do koga: zvesta ljubezen; zvesto prijateljstvo, tovarištvo
5. popolnoma skladen, ujemajoč se s predlogo, stvarnostjo: zvest prevod pesmi; zvesta kopija slike; njegovo delo je zvesta podoba resničnosti; dokumentarno zvesto pričevanje / oči so zvest odsev razpoloženja
● 
ekspr. cigaretam je bil zvest vse življenje kadil je; ekspr. bil je zvest obljubi izpolnil jo je; ostal je zvest reviji ni je prenehal brati; ni prenehal sodelovati v njej; bil je zvest samemu sebi ravnal je v skladu s svojimi nazori, navadami; pesnik je bil zvest življenju spoštoval, upošteval je njegove zakonitosti; ostal je zvest njegovemu spominu ravnal, delal je tako, kot je on naročil, pokazal; zveste oči iskrene, vdane; ekspr. zemlja čaka zveste roke človeka, ki jo bo skrbno obdeloval; kdor je v malem zvest, temu daj veliko v pest kdor vestno izpolnjuje lažje obveznosti, naloge, temu se lahko zaupajo tudi bolj odgovorne
♦ 
pravn. pogodbi zvesta stranka stranka, ki izpolnjuje pogodbene obveznosti
    zvésto tudi zvestó
    1. prislov od zvest: zvesto čakati, ljubiti; zvesto hraniti spominke; zvesto mu je služil, stal ob strani; zvesto upoštevati navodila; zvesto varovati koga; vse si je zvesto zapomnil natančno, točno
    2. ekspr. pozorno, zbrano: zvesto gledati, poslušati koga
    // vneto, vdano: zvesto obljubiti, priseči kaj; sam.: ni imel dosti zvestih
Pravopis
zvést -a -o tudi zvést -a -ó; -êjši -a -e (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑; ẹ̑ ẹ́ ọ̑; ȇ) ~ mož; ~ prevod pesmi; poud. ~a puška |zanesljiva|; ~o sodelovanje; privzdig. biti ~ do groba |vse življenje|; zvest komu/čemu ~ ženi; poud. biti ~ obljubi |izpolniti jo|
zvésti -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑) imeti veliko ~ih
Celotno geslo Vezljivostni NG
zvést-a -opridevnik
  1. vztrajen, zanesljiv
    • kdo biti zvest kot kdo/kaj
    • , kdo biti zvest komu/čemu
    • , kdo biti/ostati zvest koliko
    • , kdo biti/ostati zvest do česa, do kdaj
    • , kdo biti/ostati zvest v čem, kje
  2. skladen, usklajen
    • kdo biti zvest čemu
Število zadetkov: 583476