Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
zvéžen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~a ograja
zvéženost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Bovški
zvežen prid.
SSKJ²
zvéženj -žnja m (ẹ́)
star. sveženj: zveženj listov, papirjev / zveženj bankovcev / zveženj ključev šop; oprtal si je zveženj šibja butaro
Pleteršnik
zvę̑žənj, -žnja, m. das Bündel, nk.; nekaj zvežnjev praproti, DSv.; das Fascikel, Levst. (Nauk), DZ.; pismo je bilo poslano v zvežnju z drugimi pismi v glavni cesarski stan, Navr. (Kop. sp.).
Pleteršnik
zvẹ́ženje, n. die Verbiegung, die Verkrümmung, Z.; der Wurf (eines Brettes), Cig.
Hipolit
zvežeoč deležnik

GLEJ: zvežejoč

SSKJ²
zvéžiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. narediti, povzročiti, da je kaj vegasto, krivo: dež in veter sta zvežila deske; tla so se zvežila
2. narediti, povzročiti, da se kaj nepravilno, neurejeno nagne: vetrovi so zvežili kozolec; ograja se je od starosti zvežila / ekspr.: zvežiti ustnice; obraz se mu je zvežil
    zvéžen -a -o:
    zvežen plot; zvežena bajta; stara, zvežena vrata
Pravopis
zvéžiti -im dov. -en -ena; zvéženje (ẹ́ ẹ̑) kaj Dež in veter sta zvežila deske
zvéžiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) Ograja se je od starosti zvežila
Pleteršnik
zvẹ́žiti, -im, vb. pf. verkrümmen, verbiegen, schief machen, Mur., Cig.; solnce je desko zvežilo, die Sonne hat das Brett krumm gezogen, Cig.; z. se, sich verziehen, sich werfen, Cig., Jan.; deska se je zvežila, zvežena deska, Cig., Polj.; sleme se je upognilo in streha zvežila, Glas.; zvežena glava, ein verschrobener Kopf, Jurč.; — prim. izvežiti se.
Črnovrški
zvežiti
Hipolit
zvežljiv pridevnik

GLEJ: zvezljiv

Besedje16
zvežovati glag. nedov. ♦ P: 3 (TE 1555, TT 1557, TT 1581-82)
Prekmurski
zvežüvávaš -a m vezni člen: Zve'züvávas vrêmena-rêcsi sze naprê privé'ze AIN 1876, 64
Prekmurski
zvežüváven -vna -o prid. vezalen: Stirje szo Zvesüváven (coniunctivus, foglaló) KOJ 1833, 55; Gda more verbum vu zvesüváven môdus polo'siti KOJ 1833, 141; te je vrêmena-rêcs zve'züvávnom nácsini AIN 1876, 45; zve'züváven nácsin AIN 1876, 55
SSKJ²
zvícati -am dov. (ȋ)
star. izmučiti, strpinčiti: moža je zvicala, da se mu je zmešalo
    zvícati se v krščanskem okolju
    s trpljenjem se očistiti v vicah: na onem svetu se bo zvical / zvicati se za svoja slaba dela
    zvícan -a -o:
    zvicane duše
Pleteršnik
zvȋčna, f. = zolva, zava, die Mannesschwester, Mik., Vrtov. (Km. k.); (zvičina, Ben.-Erj. [Torb.]).
Celotno geslo Pohlin
zvid [zv?d] samostalnik moškega spola

zavist

Celotno geslo Pohlin
zvidati [zvídati zvídam] nedovršni glagol

zavidati, biti ljubosumen

Celotno geslo Pohlin
zviden [zvíd?n] pridevnik

ljubosumen

Pleteršnik
zvídẹti se, -vȋdi se, vb. pf. zvidi se mi, zvidelo se mi je, ich finde, ich fand (mich bewogen), DZ., nk.; — (nam. vzv-).
Število zadetkov: 583476