Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
zvidost [zvídost] samostalnik ženskega spola

zavist

SSKJ²
zviháriti -im dov. (á ȃ) ekspr.
1. močno vzvaloviti: zvihariti morje
2. zelo vznemiriti, razvneti: novica jih je zviharila / zvihariti domišljijo, srce
Pravopis
zviháriti -im dov. zvihárjen -a (á ȃ) poud. koga/kaj Novica jih je zviharila |močno vznemirila|; ~ morje |močno vzvaloviti|
SSKJ²
zvíhati -am dov. (í)
narediti, da se del ob robu, koncu lokasto usmeri iz prvotnega položaja navzgor, navzdol: zvihati lase
// zavihati: zvihati rokave
Pravopis
zvíhati -am dov. -an -ana; zvíhanje (í) kaj ~ lase; ~ rokave zavihati
Pleteršnik
zvíhati 1., -ham, -šem, vb. pf. 1) zusammenbiegen, Cig.; zvihana glasovnica, zusammengefalteter Stimmzettel, DZ.; — 2) zvihan = zvit, verschmitzt, V.-Cig.
Pleteršnik
zvíhati 2., -ham, -šem, vb. pf. aufbiegen, Cig.; — (nam. vzv-).
Pleteršnik
zvȋhi, m. pl. = golenice, ki se dajo vihati, Ig (Dol.).
SSKJ²
zvihráti -ám dov. (á ȃ)
1. viseč neurejeno, vijugajoče premakniti se zaradi hitrega, močnega premika zraka: zastava zvihra / konju zvihra griva
// preh. narediti, povzročiti, da se kaj visečega neurejeno, vijugajoče premakne: veter zvihra zastavo / zvihrati prah s ceste v vrtinec
2. ekspr. hitro, razburjeno oditi: zvihrati iz sobe / konjenica zvihra v boj
// hitro, silovito se premakniti: papirnati zmaj zvihra pod oblake
3. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: nevihta, veter zvihra / misli mu zvihrajo
4. ekspr. zelo se razburiti, se razjeziti: miriti koga, da ne zvihra; zvihral je in udaril po mizi
    zvihrán -a -o:
    zvihran plašč; imeti zvihrano življenje; 
prim. izvihrati se
Pravopis
zvihráti -ám dov.; drugo gl. vihrati (á ȃ) Zastava ~a; poud.: Pomiriti koga, da ne ~a |se ne razburi, razjezi|; ~ iz sobe |hitro, razburjeno oditi|; zvihrati kaj Veter ~a zastavo
Pleteršnik
zvihráti 1., -ȃm, vb. pf. 1) krumm biegen, M.; nož z. (verbiegen), Z.; koso z., die Schneide der Sense verbiegen; — 2) in Eile zusammenstümpern: nezrel zdelek, zvihran s tako naglico, Levst. (LjZv.).
Pleteršnik
zvihráti 2., -ȃm, vb. pf. sich stürmend erheben, aufstürmen, Cig., Jan.; — aufschießen (von Pflanzen), Cig.; — (nam. vzv-).
Pleteršnik
zvihteljíti se, -ím se, vb. pf. = vihtelj ostati, verbutten (vom Kraut), Cig.
Celotno geslo Etimološki
zvijáč – glej zvijáča
Pleteršnik
zvijáč, m. der Verdreher, Cig.; — der Listige, der Betrüger, Cig.; — der Ränkeschmied, Mur., Cig.
SSKJ²
zvijáča -e ž (á)
1. dejanje, ravnanje, s katerim kdo z zavajanjem koga v zmoto skuša doseči svoj namen: nasesti zvijači; uporabiti zvijačo; dobiti, doseči, izvedeti, vzeti kaj z zvijačo; premagati koga z zvijačo; hudobna, podla zvijača; ženska zvijača / ekspr. biti poln zvijač / policijska, pravna zvijača / nastaviti komu zvijačo past
2. trik: naučil se je majhnih zvijač; pokazal je nekaj zvijač s palico / kuharske zvijače
Pravopis
zvijáča -e ž (á) pridobiti podatke z ~o; podla ~
Celotno geslo Etimološki
zvijáča -e ž
Pleteršnik
zvijáča, f. die List, der Kniff, der Kunstgriff; — die Hinterlist, Cig., Jan., Svet. (Rok.); die Chicane: zvijače plesti, delati, Cig.
Pravo
zvijáča -e ž
Število zadetkov: 583476