Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Črnovrški
zvijačnik
Pravopis
zvijáčno nač. prisl. -ej(š)e (á; á) ~ onemogočiti tekmeca
SSKJ²
zvijáčnost -i ž (á)
lastnost zvijačnega človeka: k temu je pripomogla njegova zvijačnost; doseči kaj z zvijačnostjo
Celotno geslo Etimološki
zvijáčnost – glej zvijáča
Pleteršnik
zvijáčnost, f. die Listigkeit, die Schelmerei, Cig.; die Hinterlistigkeit, Cig.
Črnovrški
zvijačnost
SSKJ²
zvijálec -lca [zvijau̯ca in zvijalcam (ȃ)
kdor kaj zvija: zvijalec vrvi
Pravopis
zvijálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ vrvi
zvijálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
zvijálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
SSKJ²
zvíjanje -a s (í)
glagolnik od zvijati: zvijanje papirja / zvijanje jadra / zvijanje cigarete / zvijanje kače / zvijanje deske, lesa
Pleteršnik
zvíjanje, n. 1) das Zusammenwickeln; — 2) das Verdrehen.
Hipolit
zvijanje samostalnik srednjega spola
Pleteršnik
zvijáški, adj. listig, Mur., Cig., Jan.; — hinterlistig, Cig., Jan.; — tückisch, ränkevoll, Cig., Jan.
Pleteršnik
zvijȃštvọ, n. die Listigkeit, Cig.; — die Rechtsverdreherei, Cig.
SSKJ²
zvíjati -am nedov. (í)
1. delati, da kaj prožnega, podolgovatega (večkrat) pride okrog kake osi in dobi valjasto, kroglasto obliko: zvijati list, odejo, papir / zvijati jadra; s prsti je zvijala rob predpasnika / zvijati nit, volno, trak; zvijati vrv v klobčič, osmico / zvijati (si) cigareto z zvijanjem delati
2. z vitjem delati primerno za določeno uporabo: zvijati šibe, srobot
// z vitjem združevati: zvijati več niti skupaj
3. delati, povzročati, da deli česa pridejo v nenaravne položaje: vihar zvija veje dreves / petelin zvija vrat; žuželka zvija zadek; zvijati telo pri plesu / pog. krč ga zvija / brezoseb., ekspr. zvija ga od bolečin, smeha
// kriviti: zvijati palico / ekspr. zvijati ustnice
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: jeza, ljubosumnost, radovednost ga zvija; skrb, strah ga zvija
5. ekspr. povzročati bolečine, težave: revmatizem ga zvija / brezoseb. po trebuhu, v trebuhu jo zvija
● 
ekspr. žolč ga zvija ima težave z žolčem; zastar. zvijati besedo, resnico prilagajati sebi v korist; star. sušec zvija rep ob koncu marca je navadno viharno, slabo vreme
    zvíjati se 
    1. premikati telo lokasto od namišljene vzdolžne osi: črv, gosenica se zvija; zvijati se kot jegulja / kača se zvija v svitek / zvijati se v porodnih krčih
    2. s prislovnim določilom vijugasto odmikajoč se levo in desno od ravne smeri razprostirati se: pot se zvija med njivami; reka se zvija med bregovoma / stopnice se zvijajo navzgor / vrv se je zvijala po krovu
    3. viti se: iz dimnika se zvija dim
    4. prihajati v stanje, ko deli nimajo več pravilne oblike, položaja: deske se zaradi vročine zvijajo; v vlažnem prostoru so se platnice začele zvijati
    // prihajati v stanje, ko se kaj krivi okrog namišljene osi: oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati / lasje se ji lepo zvijajo
    ● 
    ekspr. dežela se zvija v smrtnih krčih kmalu bo propadla; ekspr. poletje se zvija v zadnjih krčih mineva; solata se zvija v glave dela glave
    zvijáje :
    ležati zvijaje se na postelji; steza se zvijaje vzpenja
    zvijajóč -a -e:
    pogovarjal se je, zvijajoč si cigareto; zvijajoči se stebri dima; dežela, zvijajoča se v krčih; zvijajoča se kača, vrv; zvijajoče se telo
Pravopis
zvíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zvíjanje (í) kaj ~ jadra; ~ niti; ~ telo pri plesu; zvijati koga Krč ga ~a; poud. Radovednost ga ~a |Zelo je radoveden|; brezos. Po trebuhu ga ~a; zvijati komu kaj ~ ujetniku roke na hrbtu
zvíjati se -am se (í) Črv se ~a; Deske se ~ajo zaradi vročine
Celotno geslo Etimološki
zvíjati – glej víti1
Pleteršnik
zvíjati, -am, vb. impf. ad zviti; 1) zusammenwickeln, zusammenrollen; — 2) verdrehen; palico z.; (pren.) besedo, pravico, postavo z., Cig.; — winden, schlängeln, Mur.; glavo z., den Kopf herumdrehen, Cig.; z. repom z., mit dem Schweife wedeln, Z.; glas ali z glasom z., mit der Stimme abwechseln, sie modulieren, Cig.; — z. se, sich winden, sich schlängeln; z. se kakor črv; z. se od bolečin; z. se pred kom, vor jemandem Katzenbuckel machen, Cig.; — les se zvija, das Holz wirft sich, Cig., Jan.
Prekmurski
zvìjati -am dov. izviti, iztrgati: szo královje poszküsali tao országa czaszari z rouk zvijati KOJ (1914), 104
zvìjani tudi zvìani -a -o izvit, iztrgan: csi ga on v-ládanye z-rouk zvianoga Králesztva nazáj posztávi KOJ 1848, 22; Tak je zrouk zvijana Hospitálarszkim Redovnikom Gornyalendava KOJ 1848, 37
Celotno geslo Pohlin
zvijati [zvíjati zvíjam] dovršni glagol

zvijati, navijati

Hipolit
zvijati glagol

PRIMERJAJ: zvijoč

Število zadetkov: 583476