Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Megiser
zvijati nedovršni glagol
Besedje16
zvijati glag. nedov. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Črnovrški
zvijati
Celotno geslo Frazemi
zvíjati se Frazemi s sestavino zvíjati se:
zvíjati se kàkor jegúlja, zvíjati se kàkor káča, zvíjati se kot jegúlja, zvíjati se kot káča, zvíjati se od sméha
Hipolit
zvijati se glagol
Vorenc
zvijati se nedov., palari, ſem ter tám ſe ṡviati
Besedje16
zvijati se glag. nedov. ♦ P: 2 (DB 1584, TPo 1595)
SSKJ²
zvijàv -áva -o prid. (ȁ á)
knjiž. ki se da zvijati: zvijava kovinska vrvica
Pravopis
zvijàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) neobč. ~a vrvica
zvijávost -i ž, pojm. (á) neobč.
Pleteršnik
zvijȃvəc, -vca, m. 1) der Krümmer, Cig.; — 2) kdor zvito govori, C., Levst. (Zb. sp.).
Hipolit
zvijaven pridevnik
Pleteršnik
zvíjavica, f. die Zuckung, die Convulsion, Cig., Jan., DZ.; pl. zvijavice, eine Art Krankheit, C.
Hipolit
zviječ deležnik

GLEJ: zvijoč

Hipolit
zvijoč (zviječ, zvijoč) deležnik

PRIMERJAJ: zvijati

Pravopis
zvijúgan -a -o; bolj ~ (ú; ȗ) ~ potok; Cesta je ~a
zvijúganost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
SSKJ²
zvijúgati -am dov. (ū)
narediti, povzročiti, da se kaj valovito, vijugasto premika: veter je zvijugal zastave / tresljaji peresa so zvijugali črte
    zvijúgati se ekspr.
    1. narediti zaporedne zavoje: reka se v spodnjem delu zvijuga; na pobočju se steza zvijuga
    2. s prislovnim določilom vijugasto odmikajoč se levo in desno od ravne smeri razprostreti se: cesta se zvijuga med oljčne nasade; pot se zvijuga k reki
    3. vijugajoč se priti: s težavo se je zvijugal do mize; zvijugati se med drevjem / iz dimnika se je zvijugal črn dim
    zvijúgan -a -o:
    zvijugan potok; zvijugane črte, proge; cesta je ozka in zvijugana
Pravopis
zvijúgati -am dov. -an -ana; zvijúganje (ú; ȗ) kaj Veter je zvijugal zastave
zvijúgati se -am se (ú; ȗ) Pot se ~a k reki; poud. ~ ~ do mize |s težavo priti|
Pleteršnik
zvȋk, m. der Gebrauch, die Sitte, Kor.-M., Mik.
Celotno geslo Pohlin
zvik [zv?k] samostalnik moškega spola

šega, navada

SSKJ²
zvín tudi izvín -a m (ȋ)
med. natrganje ali pretrganje ovojnice in sklepnih vezi: utrpeti (lažji) zvin gležnja, noge v gležnju; zvin palca, zapestja; bolečine pri zvinu; zvin, izpah in zlom / zvin sklepa
Število zadetkov: 583476