Fran

zvír -a m vihar, veter: Zvir nasztáne vu zráki KAJ 1870, 27

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2025.

zvir samostalnik ženskega spola

GLEJ: zver

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zvir, zvyr ipd. gl. zver ipd.

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 6. 2025.

zvir

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2025.

zvirajoč (zverajoč, zvereoč, zvireoč, zvjereoč) deležnik

PRIMERJAJ: zvirati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zvirȃla – glej zvīrati se

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2025.

zvirálišče -a s izvir: Zviráliſcsa ti mores zadr'zati BKM 1789, 326; pren. odán ſzi Szveſztva zviráliſcse BKM 1789, 85

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2025.

zvirálo -a s (á)
priprava v obliki droga, navadno na otroških igriščih, namenjena otrokom za gibalne igre: plezanje po zviralih; vrtiljak, gugalnice in zvirala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2025.

zvíranje -a s (ī)
ekspr. neprimerno zvijanje, pretegovanje: odvaditi se zviranja / plešejo z zviranjem in spakovanjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2025.

zviranje (zveranje, zvjeranje) samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zviranje s, fons moeroris, ṡvèrik, ali ṡvieranîe te ṡhaloſti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 6. 2025.

zviranje [izvir] sam. s ♦ P: 3 (TPs 1566, DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2025.

zvíranje -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2025.

zvȋrati 1., -am, vb. impf. ad zvreti; siedend aufwallen, sieden; Korenjiče je zviralo, Npes.-Vraz; — (nam. vzv-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2025.

zvȋrati 2., -am, vb. impf. (die Schuld auf andere) wälzen: on vse na-me zvira, Krka, Lašče, Ig-Erj. (Torb.), BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2025.

zvirati

GLEJ: izvirati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2025.

zvirati (zverati, zvirati, zvjerati) glagol

PRIMERJAJ: zvirajoč, zvirječ

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zvirati nedov., F7, demanare, ſteikati, ṡvèrati; emanare, ṡvèrati, vunkai priti, ali ſe podati; jugis puteus, ṡhterna, v'kateri voda vſeskuṡi ṡvèra; manalis, -le, manalis fons, ṡhivi ſtudeniz, kateri vſelei ṡvèra; manare, ṡvirati [str. 131b ]; manare, ṡvèrati, kapati, ſliṡeiti, ſe ziditi [str. 132a ]; remanare, ṡupèt ṡvèrati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 6. 2025.

zvirati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2025.

zvirati [izvir] glag. nedov. ♦ P: 13 (TT 1557, TR 1558, TPs 1566, TT 1577, JPo 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2025.