Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Besedje16
živi posam. ♦ P: 40 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Geologija
žívi bornít -ega -a m
SSKJ²
živíca -e ž (í)
1. živa meja: ob cesti raste živica; striči živico; gabrova živica; gosta, visoka živica; živica iz smrek / zasaditi živico
2. star. studenec: kalna, plitva živica / voda živica studenčnica
3. agr. zgornja, navadno obdelana plast zemlje s humusom in živimi organizmi: dati h koreninam drevesa nekaj živice; živica in mrtvica
4. bot. poganjek, ki se lahko razvije v samostojno rastlino: rastlina požene živice; živice jagod
Pravopis
živíca -e ž (í) neobč. ~ ob cesti živa meja; rastl. |poganjek|; snov., kmet. |zemlja|
Pleteršnik
živíca, f. 1) die lebende Wurzel, M.; die Saugwurzel, Jan., C.; — 2) das Gesenk, der Rebenableger, der Senker, Cig., Jan., Št.-Z., C.; — = mlada trta s koreninami, die Wurzelrebe, Pirc, Št.; — 3) = živa meja, der Heckenzaun, Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad); — 4) das Quellenwasser, Ist.-Cig., Nov.-C.; — 5) das Schaumbläschen im Wein, die Perle, Mur.-Cig., C.; vino živice spušča, der Wein perlt, Cig.; — 6) neka kožna bolezen, menda = šen, der Rothlauf, Rodik (Kras)-Erj. (Torb.); — 7) heftiges Niesen (mit Würmerauswurf aus der Nase), Notr., Ist.-Z., Burg. (Rok.); — 8) die Mauerassel (oniscus sp.), Erj. (Torb.).
Celotno geslo Pohlin
živica [živíca] samostalnik ženskega spola

vila sojenica, mojra, parka

PRIMERJAJ: sodica

Urbanizem
žívica -e ž
Botanika
živíca -e ž
Geografija
živíca -e ž
Pravopis
žívičen -čna -o (ȋ)
žívični -a -o (ȋ) zem. ~a krajina |obdana z živimi mejami|
Hipolit
živičen pridevnik
Pleteršnik
živíčiti, -ȋčim, vb. impf. Ableger machen, Fr.-C.
Pleteršnik
žȋvičkən, -kna, adj. živ ž., leibhaft, GBrda.
Celotno geslo eSSKJ
žívijo; in žívio; in žívjo medmet
    1. manj formalno uporablja se, ko govorec koga pozdravi, zlasti znanca
    2. ekspresivno uporablja se, ko govorec kaj pozdravi, sprejme z radostjo, zanosom
    3. starinsko uporablja se, ko govorec slovesno pozdravlja pomembno osebo
    4. kot samostalnik manj formalen pozdrav, zlasti znanca
ETIMOLOGIJA: ↑živio
SSKJ²
živijo gl. živio
Pravopis
žívijo pozdrav. medm. (ȋ); gl. živio2
Celotno geslo Etimološki
žȋvijo medm.
SSKJ²
živíka -e ž (í)
bot. poganjek, ki se lahko razvije v samostojno rastlino; živica: rastlina poganja živike; močna živika
Pravopis
živíka -e ž (í) rastl. |poganjek|
Pleteršnik
živíka, f. 1) = živica, der Rebenableger, der Senker, Dol.; — 2) die Saugwurzel, Jan.; živike, die obersten Seitenwurzeln, Cig., C.; — 3) kar ob gozdu iz panjev raste: živiko posekati za kolje, jvzhŠt.
Število zadetkov: 579086