Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Geografija
zvóčni udár -ega -a m
Geografija
zvóčni zíd -ega -a m
Pravopis
zvóčno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́/ọ̑; ọ́/ọ̑) ~ izraziti; ~ poln
SSKJ²
zvóčnoizolacíjski in zvóčnoizolácijski -a -o prid. (ọ̄-ȋ; ọ̄-á)
nanašajoč se na zvočno izolacijo: zvočnoizolacijski material; zvočnoizolacijsko steklo; zvočnoizolacijska vrata / zvočnoizolacijska kabina
Geografija
zvóčno obremenjevánje okólja -ega -a -- s
Gledališče
zvóčno ozádje -ega -a s
SSKJ²
zvóčnost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost zvočnega: zvočnost glasu / dvorana z dobro zvočnostjo akustiko
Pleteršnik
zvọ̑d 1., m. 1) der Hebel, Cig., C., M.; — ein Instrument, um einen Zahn auszuheben, C., M.; — 2) die Hebewinde, vzhŠt.-C., Valj. (Rad); — 3) das cylinderförmige Mangeholz, C.; — (nam. vzv-).
Pleteršnik
zvòd 2., -vǫ́da, m. 1) die Reduction (math.), Cig. (T.); — 2) der Absatz (von Waren), DZ.; (prim. zvesti); — 3) der Betrug, Jan.; (prim. zvoditi).
Pravopis
zvodenèl -éla -o in zvodenél -a -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~o vino; poud. ~o delovanje |samo delno uspešno|
zvodenélost -i ž, pojm. (ẹ́)
SSKJ²
zvodenéti -ím dov. (ẹ́ í)
nav. ekspr. zaradi izgube bistvenih lastnosti, značilnosti postati manj kvaliteten, nekvaliteten: vino zvodeni; stepen sneg sčasoma zvodeni
// postati vsebinsko prazen: članek je zaradi navajanja nepomembnih dejstev zvodenel / akcija je popolnoma zvodenela / uspeh je zvodenel
● ekspr. kri mu je zvodenela postal je slabokrven, anemičen; knjiž. led zvodeni se stopi; ekspr. kaj ti je pamet zvodenela zakaj govoriš, ravnaš tako neumno
    zvodenèl in zvodenél -éla -o:
    zvodeneli pojmi; zvodenelo delovanje; zvodenelo vino
Pravopis
zvodenéti -ím dov. zvodenênje; drugo gl. vodeneti (ẹ́ í) Vino ~i; poud. Njegova poezija je zvodenela |postala vsebinsko prazna|
Celotno geslo Etimološki
zvodenẹ́ti – glej vóda
Pleteršnik
zvodenẹ́ti, -ím, vb. pf. wässerig, zu Wasser werden; kri zvodeni.
Prekmurski
zvodenèti -ím dov. zvodeneti: szſteza csészti hitro zvodeni KOJ 1848, 60
SSKJ²
zvodeníti -ím dov., zvodénil (ī í)
nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj izgubi bistvene lastnosti, značilnosti: zvodeniti omako, vino
// narediti, povzročiti, da kaj postane vsebinsko prazno: taki dialogi zvodenijo dramo / zvodeniti zabavo
● knjiž. zvodeniti vodne pare utekočiniti
Pravopis
zvodeníti -ím dov. zvodénil -íla, nam. zvodenít/zvodenìt; zvodenjênje; drugo gl. vodeniti (í/ȋ í) kaj ~ omako; poud. ~ zabavo |narediti jo neduhovito, razvlečeno|
SSKJ²
zvodíti zvódim dov. (ī ọ́) knjiž.
1. z vodenjem spraviti kam; speljati, pripeljati: zvoditi čredo za seboj; z znaki so jih spet zvodili na glavno cesto / boj za kruh ga je zvodil po svetu
2. zapeljati, zavesti: strast ga je zvodila; hotel je zabrisati sledi in zvoditi zasledovalce / njene oči so ga zvodile
// prevarati, ukaniti: tako me ni še nihče zvodil
3. posredovati zvezo med dvema osebama, navadno nasprotnega spola, zaradi spolnih odnosov: teta ju je zvodila / zvodil jo je z drugim moškim
● knjiž. previdno je zvodil pogovor drugam speljal; star. zvoditi koga za nos prevarati ga
Pravopis
zvodíti zvódim dov. zvódenje; drugo gl. voditi (í/ȋ ọ́) neobč. koga/kaj ~ čredo za seboj speljati, pripeljati; ~ zasledovalce zapeljati, preslepiti; neobč. zvoditi koga z/s kom Zvodil jo je z drugim moškim
Celotno geslo Etimološki
zvodīti – glej vodīti1
Število zadetkov: 583476