Zadetki iskanja
Besedje16
Vorenc
zvoljen del., F2, feciales, -lium, eni ſli nékadai, s'mei teh duhovnih ṡvoleni, kateri ſo ſovraṡhnikom tá lyſt tega odpovédanîa noſſili; suffragia, -orum, te ṡhtime, ṡkuṡi katere je eden ṡvolen k'eni ſluṡhbi
Besedje16
Prekmurski
zvòlno prisl. voljno: táksi tüdi doszta bilô, ki szo zvolno privolili AIP 1876, br. 5, 2; vsze zvolno noszi AIN 1876, 65
SSKJ²
zvón -a tudi -á m, mn. zvonôvi (ọ̑)
1. spodaj odprt in razširjen votel kovinski predmet, ki ob udarcih, trkih obenj daje močne, zveneče glasove: zvon buči, doni, zvoni, ekspr. kliče, poje; narediti, uliti zvon; obesiti, sneti zvonove; udariti na zvon; zvoniti z vsemi zvonovi; bronast, železen zvon; kembelj, plašč zvona / stolp z zvonovi zvonik / cerkveni zvon; mali, srednji, veliki zvon
// glas, ki ga daje ta predmet pri udarjanju po njegovi površini: zvon odmeva, se razlega po dolini / opoldanski, večerni zvon
// ta predmet kot sredstvo za naznanjanje česa: zvon naznanja, da nekje gori; zvon je odbil, udaril poldne / ekspr. zvon mu bije z bitjem naznanja njegovo smrt; na pogrebu mu zvoni; biti plat zvoná z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo / dajati opozorila z ladijskim zvonom; mrliški zvon v krščanskem okolju zvon, navadno najmanjši, ki naznanja smrt koga; vznes. poje mu večni zvon mrliški zvon; ekspr. zapeli so velikonočni zvonovi začeli so zvoniti slovesno kakor na veliko noč
2. navadno s prilastkom zvonu podobna priprava, del stroja: zamenjati zvon pihalnega stroja / gumijasti zvon za čiščenje zamašenih cevi s pomočjo tlaka; potapljaški zvon za opravljanje del pod vodo; stekleni zvon za shranjevanje živil, zlasti sira
● zvonovi gredo v Rim v krščanskem okolju na veliki četrtek prenehajo zvoniti; nar. iti se obesit na zvon iti zvonit; ekspr. obešati na (veliki) zvon povsod razglašati, pripovedovati; ekspr. bila je najlepše dekle pod našim zvonom v naši župniji; plat zvoná že bije plat zvoná zadnji čas je, da se kaj stori, ukrene; problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvoná da bi bilo treba opozarjati nanj; knjiž. treba je slišati še drugo plat zvoná drugo, nasprotno trditev, mnenje; hlače na zvon ki imajo hlačnice spodaj razširjene
♦ glasb. zvonovi glasbilo iz visečih kovinskih palic ali cevi, na katere se udarja s tolkačem
1. spodaj odprt in razširjen votel kovinski predmet, ki ob udarcih, trkih obenj daje močne, zveneče glasove: zvon buči, doni, zvoni, ekspr. kliče, poje; narediti, uliti zvon; obesiti, sneti zvonove; udariti na zvon; zvoniti z vsemi zvonovi; bronast, železen zvon; kembelj, plašč zvona / stolp z zvonovi zvonik / cerkveni zvon; mali, srednji, veliki zvon
// glas, ki ga daje ta predmet pri udarjanju po njegovi površini: zvon odmeva, se razlega po dolini / opoldanski, večerni zvon
// ta predmet kot sredstvo za naznanjanje česa: zvon naznanja, da nekje gori; zvon je odbil, udaril poldne / ekspr. zvon mu bije z bitjem naznanja njegovo smrt; na pogrebu mu zvoni; biti plat zvoná z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo / dajati opozorila z ladijskim zvonom; mrliški zvon v krščanskem okolju zvon, navadno najmanjši, ki naznanja smrt koga; vznes. poje mu večni zvon mrliški zvon; ekspr. zapeli so velikonočni zvonovi začeli so zvoniti slovesno kakor na veliko noč
2. navadno s prilastkom zvonu podobna priprava, del stroja: zamenjati zvon pihalnega stroja / gumijasti zvon za čiščenje zamašenih cevi s pomočjo tlaka; potapljaški zvon za opravljanje del pod vodo; stekleni zvon za shranjevanje živil, zlasti sira
● zvonovi gredo v Rim v krščanskem okolju na veliki četrtek prenehajo zvoniti; nar. iti se obesit na zvon iti zvonit; ekspr. obešati na (veliki) zvon povsod razglašati, pripovedovati; ekspr. bila je najlepše dekle pod našim zvonom v naši župniji; plat zvoná že bije plat zvoná zadnji čas je, da se kaj stori, ukrene; problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvoná da bi bilo treba opozarjati nanj; knjiž. treba je slišati še drugo plat zvoná drugo, nasprotno trditev, mnenje; hlače na zvon ki imajo hlačnice spodaj razširjene
♦ glasb. zvonovi glasbilo iz visečih kovinskih palic ali cevi, na katere se udarja s tolkačem
Pravopis
zvón -a tudi zvón -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑; ọ̑ ȃ) uliti ~; biti plat ~á |naznanjati nevarnost, nesrečo|; ladijski, potapljaški, stekleni ~; mrliški ~; vznes. Poje mu večni ~ |mrliški zvon|; poud. obešati novico na (veliki) ~ |povsod razglašati, pripovedovati|
Pravopis
zvọ̑n -a in zvonȃ m
Pleteršnik
zvọ̑n, zvọ̑na, zvonȃ, m. 1) die Glocke; veliki, srednji, mali z. (v zvoniku, če so trije); z. poje, je zapel, die Glocke tönt, hat zu läuten angefangen; (v) plat zvona biti, die Feuer- oder Sturmglocke läuten; — pod našim zvonom, in unserem Pfarrsprengel, LjZv.; pod enim zvonom biti, zu einer Pfarre gehören, Jan.; izpod domačega zvona iti, die Heimatpfarre verlassen, C.; — 2) der Klang: pisker, sod ima lep z., C.; — 3) pl. zvoni, die Glockenakelei (aquilegia vulgaris), C.
Prekmurski
Prekmurski
zvö̀n tudi zvö́na predl. z rod.
1. zunaj: Zvön téba pa szo vsza tvoja dela KAJ 1848, 10; Ali zvön vszega toga szo escse vecs gresili TA 1848, 55; Ár sto je pecsina zvöna Bôga TA 1848, 14
2. razen: Pocsinka zvön szvétka nemam nigdar KAJ 1870, 56; Zvön vno'zinszki – i ládanya – dosztavkov szojo AIN 1876, 19; Zvön mesá i bilic se velki hasek vzeme njénoj pérji AI 1878, 24
1. zunaj: Zvön téba pa szo vsza tvoja dela KAJ 1848, 10; Ali zvön vszega toga szo escse vecs gresili TA 1848, 55; Ár sto je pecsina zvöna Bôga TA 1848, 14
2. razen: Pocsinka zvön szvétka nemam nigdar KAJ 1870, 56; Zvön vno'zinszki – i ládanya – dosztavkov szojo AIN 1876, 19; Zvön mesá i bilic se velki hasek vzeme njénoj pérji AI 1878, 24
Vorenc
Svetokriški
zvon -a m zvon: kakor sgun im. ed., kateri druge v'Cerku vabi inu ſam nihdar ne grè noter ǀ dokler nej bilu sgona rod. ed. ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli ǀ Pſalmiſt je djal, de minj kakor glaſſ tiga ſgona rod. ed. ǀ pſſ kakor sashlishi ta sgon tož. ed., tezhe pò shtengah ǀ neproſsim drugu, temuzh de bi en sgon tož. ed. kupu s'eno cerqvu ǀ ſo vſelej na plazu en ſgon tož. ed. imelì ǀ kadar kuli ſo s' sgonam or. ed. snaminie dali ǀ G: Bug jo vabi s'sgonam or. ed. v'Cerku ǀ vſy sgonovi im. mn. ſami od ſebe sazhneio v' Rimi sgonit ǀ Kai pomeni de sgonovij im. mn., inu orgle ſe nepoſtè shliſhat ǀ ſgonovi im. mn. s' ſvojm glaſſam lufft napolnio ǀ vſak dan ſgonovy im. mn. merlizhom sgonè ǀ sgonovy im. mn. ſe neshlishio ǀ kokar ty glaſsni ſgonuvi im. mn. ǀ sgonove tož. mn. sgonit vezh neshlishio Celotna besedna družina izkazuje koren zgon-, ki se je v zahodnih narečjih fonetično razvil iz zvon-.
zvon -a samostalnik moškega spola
Besedje16
Tolkala
Črnovrški
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 28802
- 28803
- 28804
- 28805
- 28806
- 28807
- 28808
- ...
- 29174
- Naslednja »
Število zadetkov: 583476
Dostopnost