Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zvǫ̑nčast, adj. glockenähnlich, C.
Prekmurski
zvònčasti -a -o prid. zvončast: Svedrec má zvončasto cvetje AI 1878, 50
Pravopis
zvônčasto primer. prisl. (ó) ~ krojen plašč
Besedje16
zvončec sam. m ♦ P: 3 (DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
SSKJ²
zvônček -čka m (ó)
1. manjšalnica od zvon, zvonec: zvonček cinglja, se oglasi, ekspr. poje; zvonček nad vrati je zazvonil / blagajniški zvonček; električni zvonček
2. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike: natrgati šopek zvončkov; zvončki in trobentice
● evfem. prišel je čas, ko je tudi njemu zapel zvonček je umrl
♦ bot. alpski zvonček visokogorska rastlina z modrimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Soldanella; poletni veliki zvonček rastlina s črtalastimi listi in belimi cveti v kobulih, Leucojum aestivum; pomladanski veliki zvonček rastlina s črtalastima listoma in navadno enim kimastim cvetom, Leucojum vernum; glasb. zvončki glasbilo iz kovinskih ploščic, na katere se udarja s tolkalcema
Pravopis
zvônček -čka m (ó) manjš. ~ cinglja; šopek ~ov
Pravopis
Zvônček -čka m, stvar. i. (ó) |slovenska revija|
Celotno geslo Frazemi
zvónček Frazemi s sestavino zvónček:
zvónček je zapél kómu
Celotno geslo Etimološki
zvónček – glej zvọ̑n
Pleteršnik
zvončə̀k, -čkà, m. dem. zvonec; 1) das Glöckchen; die Klingel; — die Schelle, Cig., Jan.; — 2) das Halszäpfchen der Schweine, Fr.-C.; — 3) morski zvončki, Seetulpen oder Seepocken (balanidae), Erj. (Ž.); — 4) die Glockenblume (campanula); nav. pl. zvončki, Cig.; — das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Cig., Jan., Tuš. (R.), Nov.-C.; — zvončki, die Zaunwinde (convolvulus sepium), C., Medv. (Rok.); — neka hruška, Ip.-Erj. (Torb.); — tudi: zvónčək.
Celotno geslo Pohlin
zvonček

GLEJ: zgvonček

Čebelarstvo
zvônček -čka m
Črnovrški
zvonček
Bovški
zvonček gl. cingel
Pleteršnik
zvončẹ̑la, f. ovca, ki zvonec nosi, Podkrnci-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
zvončẹlíka, f. neka hruška, Rihenberk-Erj. (Torb.).
Besedje16
zvončic gl. zvončec ♦ P: 1 (MD 1592)
SSKJ²
zvončíca -e ž (í)
bot. rastlina z nedeljenimi listi in zvonastimi, navadno modrimi, vijoličastimi cveti v različnih socvetjih, Campanula: nabirati zvončice / Zoisova zvončica in zoisova zvončica
Pravopis
zvončíca -e ž (í) rastl. zoisova ~
Pleteršnik
zvončíca, f. 1) die Klingel, Guts.-Cig.; — 2) meglenasta z., das nebelartige Glockenthierchen (vorticella nebulifera), Erj. (Z.); — 3) die Glockenblume (campanula), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
Število zadetkov: 583476