Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Čebelarstvo
zvončíca -e ž
Pleteršnik
zvončìč, -íča, m. dem. zvonec; 1) das Glöckchen, Jan.; — 2) neka hruška, v Brkinih-Erj. (Torb.); — tudi zvónčič.
Svetokriški
zvončič -a m zvonček: kulikajn ſgonzhiszhu rod. mn. je bilu? Najdem de ſo bily tryſtu, inu ſeſtdeſſet ǀ ſakaj Bug je bil ſapovedal te ſgonzhizhe tož. mn. na ta mashni plajsh obeſſit (II, 261) → zvon
Celotno geslo Megiser
zvončič -a samostalnik moškega spola
Besedje16
zvončič sam. m ♦ P: 1 (MTh 1603)
Tolkala
zvón činéle -a -- m
SSKJ²
zvončkánje -a s (ȃ)
star. zvončkljanje: zvončkanje kraguljčkov / oglasilo se je zvončkanje
Pleteršnik
zvončkȃnje, n. das Geklingel, das Schellengeläute, Cig., Jan.
Pleteršnik
zvǫ̑nčkast, adj. glockenförmig, Cig.
SSKJ²
zvončkáti -ám nedov. (á ȃ)
star. zvončkljati: kraguljčki, zvončki zvončkajo / pred njimi je šel ministrant in zvončkal
Pleteršnik
zvončkáti, -ȃm, vb. impf. mit einem Glöckchen läuten, klingeln, schellen, Cig., Jan.
Tolkala
zvônčki -ov m
SSKJ²
zvončkljánje -a s (ȃ)
glagolnik od zvončkljati: zaslišalo se je zvončkljanje zvončkov; otožno, ekspr. tanko zvončkljanje / zvončkljanje črede; s ceste se je oglašalo zvončkljanje koles
SSKJ²
zvončkljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. dajati kratke, visoke, zveneče glasove: kraguljčki zvončkljajo; zvončki na saneh zvončkljajo
// povzročati kratke, visoke, zveneče glasove: zvončkljati s kozarci, z žlicami; zvončkljati z zvonci / ekspr. veter je zvončkljal s suhimi stebli
2. ekspr. na rahlo zvoniti: kravji zvonci zvončkljajo; brezoseb. nekje daleč je zvončkljalo
    zvončkljáje :
    ključi so zvončkljaje padli na tla
    zvončkljajóč -a -e:
    zvončkljajoč smeh
Pravopis
zvončkljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; zvončkljánje; (-àt) (á ȃ) Kraguljčki ~ajo; manjš., poud. Kravji zvonci ~ajo |rahlo zvonijo|; zvončkljati z/s čim ~ s kozarci
Pleteršnik
zvončkljáti, -ȃm, vb. impf. = zvončkati, Cig.
Pleteršnik
zvončkúlja, f. 1) die Schelle, Jan.; — 2) die Cymbel, V.-Cig., Burg.; z bobni in zvončkuljami, Ravn.
Pleteršnik
zvončljáti, -ȃm, vb. impf. = zvonkljati, Jan.
SSKJ²
zvônčnica -e ž (ȏ)
bot. rastlina z nedeljenimi listi in zvonastimi, navadno modrimi, vijoličastimi cveti v različnih socvetjih, Campanula: trgati zvončnice / koprivasta zvončnica
♦ um. odprta lina za zvon nad povišanim cerkvenim pročeljem
Pravopis
zvônčnica -e ž (ȏ) rastl. zvončica; um. |lina za zvon|
Število zadetkov: 583476