Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
zvónčnica – glej zvọ̑n
Pleteršnik
zvončúlja, f. die Schelle, Jan.
Pravopis
Zvóne -ta m, oseb. i. (ọ̑)
SSKJ²
zvônec -nca m (ó)
1. zvočna signalna priprava, ki z dajanjem navadno močnih, prodornih glasov opozarja na kaj: zvonec brni, cinglja, zvoni; pritisniti na zvonec pri vratih; glas zvonca / zaradi hrupa ni slišal zvonca zvonjenja zvonca / alarmni, signalni zvonec; električni zvonec; hišni, telefonski zvonec; šolski zvonec ki naznanja začetek ali konec učne ure
2. manjši predmet, podoben obrnjenemu kozarcu z obešeno pripravo za udarjanje v sredi: živali so obesili zvonec okoli vratu; pozvoniti z zvoncem; majhen medeninast zvonec / kravji zvonec; zvonec na poteg / hlače na zvonec ki imajo hlačnice spodaj razširjene
● ekspr. nositi zvonec biti prvi, zlasti v slabem
♦ zool. raca s širokimi belimi pasovi na perutih, Bucephala clangula
Pravopis
zvônec -nca m z -em (ó) hišni, kravji ~; električni ~; ~ na poteg; hlače na ~
Celotno geslo Etimološki
zvónec – glej zvọ̑n
Pleteršnik
zvónəc, -nca, m. dem. zvon; 1) das Glöckchen; bes. das Messnerglöckchen; die Klingel; die Viehglocke: krava, oven, ovca zvonec nosi; z. nositi, (z. B. in einer Gesellschaft) excellieren, den Ton angeben, Cig., Jan., Nov.; (preprost izraz); — 2) der Eiszapfen, SlGor.-C.; — der Halszapfen des Schweines, C.; — 3) črni ali rjavi z., die Quakente, die Schellente (anas clangula), Cig., Frey. (F.); — 4) gajev z., der Kuhweizen (melampyrum silvaticum), Cig., Medv. (Rok.).
Prekmurski
zvònec -nca m zvonec: Tintinnabulum Zvonecz KMS 1780, A8b
Celotno geslo Pohlin
zvonec

GLEJ: zgvonec

Celotno geslo Megiser
zvonec -nca samostalnik moškega spola
Besedje16
zvonec sam. m ♦ P: 6 (TL 1561, DJ 1575, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MTh 1603)
Črnovrški
zvonec
Bovški
zvonec gl. zgonec
Besedje16
zvoneč del. ♦ P: 3 (TL 1561, TT 1581-82, DB 1584)
SSKJ²
zvónek -nka -o prid.(ọ́)
jasen, čist, lepo zveneč: zbranim je govoril z zvonkim glasom; po dvorani se je razlegal zvonek smeh / rad posluša njene zvonke besede
    zvónko prisl.:
    zvonko govoriti, peti; zvonko se zasmejati
Pravopis
zvónek -nka -o; bolj ~ (ọ́) ~ glas
zvónkost -i ž, pojm. (ọ́)
Celotno geslo Etimološki
zvọ́nek -nka prid.
Pleteršnik
zvónək, -nka, adj. klangreich, Cig. (T.), nk.; zvonki kamen, der Phonolith, Cig. (T.); — rus.
Prekmurski
zvönéšnji -a -e prid. zunanji: Zvönêsnyi tál vüszt KAJ 1870, 52; zvönešnja je z sirove niti AI 1878, 34; pren. Greh mi zvönésnye szrecse zide premicse KAJ 1848, 240
SSKJ²
zvoníca -e ž (í)
arhit. navadno pritlični, obokani prostor pod zvonikom, kjer se zvoni: zvoniti iz zvonice; strop zvonice
Število zadetkov: 583476