Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
trobẹ̑łka, f. die Röhre, Mur., Cig.; das Pfeifenrohr, Let., Nov.
SSKJ²
trobénta -e ž (ẹ̑)
glasbilo z višje ležečim tonskim obsegom v obliki spredaj razširjene kovinske cevi: trobente trobijo in bobni ropotajo; igrati (na) trobento; glas trobente / vojaška trobenta
// kar je temu podobno: naredil si je trobento iz lubja; trobenta cveta
● jerihonske trobente po bibliji ki so imele tako močen glas, da se je zrušilo obzidje Jerihe; pog. biti prva trobenta v orkestru prvi, vodilni trobentač
♦ bot. črna trobenta užitna lijakasta goba temno sive ali črne barve, Craterellus cornucopioides; glasb. bachovska trobenta manjša trobenta z visoko ležečim tonskim obsegom za izvajanje zlasti baročnih skladb; jazz trobenta dolga, ozka trobenta, ki daje svetel in oster zvok
Pravopis
trobénta -e ž (ẹ̑) igrati (na) ~o; glasb. žarg. biti prva ~ v orkestru |prvi, vodilni trobentač|
Celotno geslo Sinonimni
trobénta -e ž
glasbilo z višje ležečim tonskim obsegom v obliki spredaj razširjene kovinske cevipojmovnik
SINONIMI:
star. tromba, neknj. pog. trompeta
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik črna trobenta
GLEJ ŠE: goba, igrati, igrati, igrati, igrati, zaigrati, zaigrati
Celotno geslo Etimološki
trobẹ̑nta -e ž
Pleteršnik
trobę́nta, f. 1) die Trompete, die Posaune; — 2) die Trompetenbirne, C.
Celotno geslo Pohlin
trobenta [trobé?nta] samostalnik ženskega spola

neko trobilo, verjetno trobenta

Hipolit
trobenta samostalnik ženskega spola
Vorenc
trobenta ž, F4, bombus, -bi, ẛhergolenîe ene trobente, brenzhanîe, buzhanîe; buccina, ena trobenta, en rúg, piṡzhál; taratantara, buzhanîe, ṡhtima, ali glas te trobente; tuba, -ae, trobenta; prim. trombeta 
Svetokriški
trobenta -e ž trobenta: s' to trobento or. ed. Gedaon je bil premagal tu greshnu meſtu Jericho ǀ Ieſt ſim duei trobenti tož. dv. poshlushal ǀ kaj ſo lete s'ene trobente im. mn. ǀ Po glaſsu tyh trobent rod. mn. ſo Iſraeliterij ſe vojſkovali ǀ Kadar je shlishala goſli, trobente tož. mn., zitre, inu lepo muſiko ǀ ſo tekli njemu na pruti s' goſsli, bobni, inu trobentami or. mn. ǀ Hieroſolomitery pak ſo takorshnem napruti shli s' gosly, cittramy, bobnamy, inu trobentamy or. mn. ǀ ſo shlij, inu s'trobentami or. mn., goslij, zitramij, inu bobni, ſo njega zhast glaſsili ← it. trombetta ‛trobenta’ s premetom nosnika in naslonitvijo na trobiti
Celotno geslo Megiser
trobenta -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
trobenta sam. ž ♦ P: 20 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Črnovrški
trobenta
Celotno geslo Kostelski
trobenta ► trȯˈbẹːnta -e ž
SSKJ²
trobentáč -a m (á)
kdor igra (na) trobento: trobentač trobi; poslušali so izvrstnega trobentača / bataljonski trobentač je zatrobil zbor
Pravopis
trobentáč -a m s -em člov. (á)
trobentáčica -e ž, člov. (á; ȃ)
trobentáčev -a -o (á)
trobentáčičin -a -o (á; ȃ)
Celotno geslo Sinonimni
trobentáč -a m
kdor igra (na) trobentopojmovnik
SINONIMI:
trobentar, zastar. trobač, zastar. trobar, zastar. trobec, neknj. pog. trompetist
Celotno geslo Etimološki
trobentáč – glej trobẹ̑nta
Pleteršnik
trobentáč, m. der Trompeter.
Hipolit
trobentadelnik samostalnik moškega spola
Število zadetkov: 668872