Zadetki iskanja
trobentanje s, F2, buccinum, en ẛavyt rúg k'trobentanîu; choravla, vel choravles, tudi tá kunṡht trobentanîa
trobentanje sam. s ♦ P: 8 (TT 1557, TR 1558, TPs 1566, TL 1567, TT 1577, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584)
trobéntar -ja m s -em člov. (ẹ̑) trobentač
trobéntarica -e ž, člov. (ẹ̑) trobentačica
trobéntarjev -a -o (ẹ̑)
trobéntaričin -a -o (ẹ̑)
trobéntarica -e ž, člov. (ẹ̑) trobentačica
trobéntarjev -a -o (ẹ̑)
trobéntaričin -a -o (ẹ̑)
trobentar samostalnik moškega spola
trobentar m, F3, aeneator, -oris, en paukar, kateri na kotle bye: tudi trobentar; buccinator, trobentar; tibicen, -nis, piṡzhiz, trobentar; prim. trombetar, trubetar
trobentar -ja m trobentar, piskač: Hualio tudi mozhnu peld eniga Trobentaria rod. ed. ǀ dua paklenska trobentarja im. dv. ǀ So Trobentary im. mn. Boshy ǀ tulikajn Trobentarjou rod. mn., inu Muſikontou, de cilu ta Zerku yh nemore sapopaſti ǀ teh trobentariou rod. mn. Firsht Adonias, ſe sazhudi ǀ Sapovej Musikontom, inu Trobentenriom daj. mn. muſicerat ǀ nej shpendal danarie na Comediante, Kauklarie, Trobentarie tož. mn., Muſikante → trobenta
trobéntarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na trobentarje ali trobentanje: čisti ton trobentarskega sola / po svojih trobentarskih zmožnostih daleč presega vse druge / ekspr. povešena trobentarska lica
nanašajoč se na trobentarje ali trobentanje: čisti ton trobentarskega sola / po svojih trobentarskih zmožnostih daleč presega vse druge / ekspr. povešena trobentarska lica
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 28846
- 28847
- 28848
- 28849
- 28850
- 28851
- 28852
- ...
- 33444
- Naslednja »
Število zadetkov: 668872