Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
žakẹ̑t -a m
Besedje16
žakl gl. žakel ♦ P: 1 (MD 1592)
Pleteršnik
žáklata, f., Notr., pogl. žatlaka.
Hipolit
žakljec samostalnik moškega spola

GLEJ: žakeljc

SSKJ²
žakljevína -e ž (í)
pog. vrečevina: oviti cev z žakljevino; kos žakljevine
Pravopis
žakljevína -e ž, snov. (í) neknj. pog. vrečevina
Pleteršnik
žakljevína, f. die Sackleinwand, Cig., Jan.
SSKJ²
žakljevínast -a -o prid. (í)
pog. vrečevinast: žakljevinast predpasnik
Pravopis
žakljevínast -a -o (í) neknj. pog. vrečevinast
SSKJ²
žákljič -a m (ā)
nar. vrečka: napolniti žakljič / porabiti žakljič moke
Pleteršnik
žákljič, m. dem. žakelj.
Svetokriški
žakljič m vrečica, žakeljc: ta maihini shakelzh im. ed. pak je greh tiga miniha (I/2, 13) Mogoče bi bilo nastaviti tudi žakeljc, prim. zapisovanje etimološkega c z zh v zapisu shelodizh, kjer pa obstaja možnost domneve o nekontaktni asimilaciji kot v zgledih pri → zelišče ; → žakelj.
Črnovrški
žakljič
SSKJ²
žál1 -a m (ȃ)
knjiž. peščena (morska) obala: valovi pljuskajo na žal / morski žal
SSKJ²
žál2 -a [tudi žau̯m (ȃ)
zastar. žalost: njegov žal izvira iz razočaranj / reči v tonu iskrenega žala obžalovanja
SSKJ²
žál3 -i [tudi žau̯ž (ȃzastar.
1. žalost: žal jo je minila; bridka žal / vzdihovati v žali / odpotoval je ne brez žali obžalovanja
2. žalna obleka: v žal oblečena ženska
● 
zastar. sovražil ga je, žali pa mu ni prizadeval žalega
SSKJ²
žàl4 -- [žau̯prid. (ȁ)
v zvezi z beseda, misel ki vsebuje, izraža negativen, odklonilen odnos do koga: nikoli mu ni rekla žal besede; kljub nagajanju v njem ni bilo žal misli
SSKJ²
žàl5 [žau̯prisl. (ȁ)
1. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neprijetno čustvo, žalost zaradi storjenega slabega, nepravilnega dejanja ali opustitve česa dobrega, koristnega: najprej je bil surov, potem mu je bilo pa žal; žal mu je, da ga je udaril; iz srca, neizmerno, zelo mu je žal za vse hudo, ki ga je povzročil / kot opravičilo ne bom več tega storil, žal mi je
// izraža nezadovoljstvo, prizadetost zaradi česa sploh: še žal mu bo, če ne bo šel; žal jim je, da prireditev ni uspela; zaradi izgube pri stavi mu ni žal; ekspr. žal mu je, kolikor ima las na glavi, da avtomobila ni prodal zelo
2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža žalost, sočutje s kom zaradi njegovih težav, neprijetnosti: žal mu je fanta, ki je tako osamljen; njemu nikogar ni žal / žal mu je rož, ki se bodo posušile
// v zvezi z za izraža nezadovoljstvo, pridržek ob porabi, uporabi, dajanju česa: žal mu je časa za potepanje; za knjige mu ni žal denarja; žal mu je stroškov za zdravljenje / žal mu je avtomobila za tako pot
// v zvezi s po, za izraža boleče čustvo zaradi odsotnosti, izgube česa: zapustil jih je, pa ni bilo nikomur žal po njem; izgubili so psa, še zdaj jim je žal za njim
3. v členkovni rabi izraža prizadetost, nezadovoljstvo ob povedanem: bal se je, da bo zbolel. Žal so se slutnje uresničile; to, kar pravite, je žal resnično / naj gre kdo drug, on, žal, zdaj nima časa; boš šel z nami? Žal, ne morem
Pravopis
žàl1 [-u̯] povdk. (ȁ)
1. biti ~ |obžalovati|; Tega ne bom več storil, ~ mi je
2. za koga/kaj ~ mu je bilo za soseda, ki se je ponesrečil; Za knjige mu ni ~ denarja
3. s smiselnim osebkom koga/česa Tega mi je res ~
Pravopis
žàl2 [-u̯] čustvov. člen. (ȁ) Naj odgovarja kdo drug, jaz, ~, zdaj nimam časa; Bal se je, da ga bodo odkrili. Žal so se slutnje uresničile
Število zadetkov: 583476