Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu.
Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2025.
SSKJ²
žalújka-e ž(ȗ) 1. vrtn. rastlina, katere veje, mladike se pri rasti usmerjajo navzdol; povešavka:to drevo je žalujka / breza žalujka 2. v zvezi vrba žalujkaokrasno drevo z visečimi vejami:vrba žalujka je povešala veje do vodne gladine; obrežje z vrbami žalujkami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2025.
Vse predloge novih besed skrbno zbiramo, jih analiziramo na podlagi gradiva in jih glede na rezultate analiz upoštevamo pri novih različicah slovarjev ali pri novih slovarjih.