Fran

žnjèk, -éka, m. 1) = skoljka, die Muschel: Sovodnje-Erj. (Torb.); — 2) vsaka mokra ali opolzla, debelejša stvar, Lašče-Erj. (Torb.); — prim. ladinski sgnèc, bav. schneck, die Schnecke, Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 1. 2025.

žnjekáti, -ȃm, vb. impf. = s kako mokro, opolzlo, debelejšo stvarjo imeti posel, prijemati jo ali kam devati, Lašče-Erj. (Torb.); — prim. žnjek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 1. 2025.

žnjekínja, f. die Schnitterin, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 1. 2025.

žnję̑təc, -tca, m. der Schnitter, Danj.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 1. 2025.

žnjíca, f. = ženjica, die Schnitterin, Mur., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 1. 2025.

žnjim gl. on, z predl. ♦ P: 4 (DB 1584, DAg 1585, TtPre 1588, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 1. 2025.

žnjóra tudi žnjóura -e ž vrvica: ſzi je premogao küpiti na paliczo 'snyouro KM 1790, 28; Nebi vam skôdilo, da ednoj 'znyôri sztopáje i pálce znamenüvati KAJ 1870, 66

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 1. 2025.

žnǫ́dər, -dra, m. 1) der aus der Nase hängende Rotz, C., Z.; — 2) der Stirnzapfen des Truthahnes, C., Z.; — prim. nem. Schnotter, Schnoder = Rotz, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 1. 2025.

žnoder [žnó?d?r] samostalnik moškega spola

smrkelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 1. 2025.

žnodrast [žnó?drast] pridevnik

smrkav

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 1. 2025.

žnola

• 2/9 (kljuka pri vratih) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 30. 1. 2025.

žnóra -e ž (ọ̑)
nižje pog. vrvica: napeljati, potegniti žnoro / uniforma, obšita z žnorami
● nižje pog. vse gre kakor po žnori vse gre kakor po maslu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 1. 2025.

žnóra -e ž (ọ̑) neknj. ljud. vrvica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 1. 2025.

žnóra Frazemi s sestavino žnóra:
íti kot po žnóri kàj, kot po žnóri

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 1. 2025.

žnọ̑ra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 1. 2025.

žnǫ̑ra, f. die Schnur; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 1. 2025.

žnora [žn??ra] samostalnik ženskega spola

vrvica za določanje ravne črte

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 1. 2025.

žnora samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

žnora ž, F27, amuſsis, ṡhnora s'katero ſe kai mèri, ali dily; chorobatis, ena ẛydarṡka, ali zimpermanska ẛhnora; filatim, po nyti, po ṡhnori; funis, en ſhtrik, ali ṡhnora; linea, verſta, zaila v'piſmi, ṡhnora; seta piscatoria, vodize ṡhnora; zonarius, -ry, paſſar, ali tá kateri ṡhnore déla

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 1. 2025.

žnora -e ž trak, vrvica: try rezhy ima ny ſaſtavit v' tem zhaſſu, nam rezh ſvoj perſten, shnoro tož. ed. inu palizo (IV, 329) ← srvnem. snour ‛vrvica, vez’; besedilo je povzeto po SP 1 Mz 38,18. Lat. citat pri Janezu Svetokriškem ima na ustreznem mestu armilla ‛zapestnica’, Dalmatin žnora, slovenski standardni prevod trak, Luter pa nem. Schnur.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 1. 2025.