Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
žaríščnica -e ž (ȋ)
fot. goriščnica: objektiv s kratko žariščnico
SSKJ²
žaríti -ím tudi žáriti -im nedov.(ī í; ā ȃ)
1. s segrevanjem povzročati, da kaj začne žareti: žariti kovino; žariti iglo s plamenom / ekspr. sonce žari skale
// z dovajanjem zraka povzročati, da kaj začne žareti: žariti oglje
// metal. segrevati jeklo določen čas pri določeni temperaturi zaradi izboljšanja njegovih lastnosti: žariti ulitke, žico; žariti pri 1000 °C / žariti jeklo
2. ekspr. povzročati, da postane kaj zaradi vročine, napora rdeče, vroče: sonce in veter sta mu žarila obraz / misel nanj jo je žarila
    žaríti se, tudi žáriti se knjiž.
    1. biti močno obsijan, osvetljen: od požara za hribom se je nebo žarilo; brezoseb. na vzhodu se že žari / hiše so se žarile v soncu
    2. biti viden, opazen zaradi odbijajoče se svetlobe: v rokah se mu je žaril meč / znamenje se ji žari na čelu
    3. izražati, kazati veliko čustveno vznemirjenost: pevcu se je žaril obraz; oko se ji je žarilo od veselja; brezoseb. dekletom se je žarilo v očeh
    žárjen -a -o in žarjèn -êna -o:
    žarjena žica
Pravopis
žaríti -ím tudi žáriti -im nedov. žári -íte tudi -i -ite, -èč -éča; -íl -íla tudi -il -ila, -ít tudi -it, žárjen -a in žarjèn -êna; žarjênje tudi žárjenje; (-ít/-ìt tudi -it) (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) kaj ~ iglo s plamenom; ~ oglje
žaríti se -ím se tudi žáriti se -im se (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) neobč. Hiše se ~ijo v soncu; neobč., brezos. Na vzhodu se že ~i
Pleteršnik
žaríti, -ím, vb. impf. 1) glühend machen, Mur., Cig., Jan., Mik., Cig. (T.); kos gobe ž., Zora; — glühendroth machen, röthen, Cig.; večerno solnce žari hribe, Cig.; — ž. se, glühen, sich röthen; nebo se žari, es ist ein Schein am Himmel zu sehen, der Himmel röthet sich; oblaki se žarijo, Z.; nocoj se žari, jutri bo lepo; — žareč, glühend, glutstrahlend, feuerroth; žareč ogenj, žareče lice, žareč pogled; — 2) ž. (se), strahlen, Cig. (T.); žareča toplota, strahlend Wärme, Cig. (T.); — 3) an der Glut braten: žari se jed nad žarjavico, Vod. (Izb. sp.).
Vorenc
žariti nedov., fervere, vreiti, ṡhariti
Prekmurski
žarìti se -ím se nedov. vnemati se, navduševati se: Lüsztvo sze vsze bolje za boj 'zarilo AIP 1876, br. 8, 2
SSKJ²
žárja -e ž (á)
geol. magma: rudnina je nastala iz staljene žarje
Pravopis
žárja -e ž, snov. (á) geol. magma
Pleteršnik
žárja, f. die Glut, ogr.-C.; der Schein am Himmel (z. B. von einem Brande), C.
Prekmurski
žàrja -e ž žareče oglje: On dáde 'zd'ziti 'zarjo TA 1848, 9
Geologija
žárja -e ž
Geografija
žárja -e ž
Celotno geslo Etimološki
žarjȁv – glej žerjȃvica
Pleteršnik
žarjàv, -áva, adj. = žerjav, glühend, loh, Jan.; žarjavo (v)ogelje, Danj. (Posv. p.).
SSKJ²
žarjáva -e ž (ȃ)
knjiž. žarenje: žarjava sonca / večerna žarjava osvetljuje vrhove zarja
Pleteršnik
žarjavẹ́ti, -ím, vb. impf. = žerjaveti, glühen, Mur.-Cig., Jan.; v apnenici žarjaveč kamen, Danj. (Posv. p.).
Prekmurski
žarjávi -a -o prid. žareč: kak da bi 'sarjávi cslovek szkákao KOJ 1845, 116; pa 'zenszke prszi eden 'zarjav bliszk preszmekno AI 1875, kaz. br. 7; 'Zarjávo vôgelje pokrij nyé TA 1848, 114; Nego po czigánszkom 'sarjávo vógelje vu vodi vgasüjejo KOJ 1845, 110; gde od bolesti žarjave gorzdigáva nogé AI 1878, 11; pren. V-onom vrêmeni je 'zarjav boj teko prôti nasoj domovini AIP 1876, br. 2, 2
Celotno geslo Etimološki
žarjȃvica – glej žerjȃvica
Pleteršnik
žarjȃvica, f. = žerjavica, Mur., Jan., DZ.
Pleteršnik
žarjȃvka, f. = žerjavica, Jan.
Število zadetkov: 583476