Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
žrtvováti -újem dvovid., nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; žrtvovánje; (-àt) (á ȗ) komu/čemu ~ bogovom; žrtvovati koga/kaj komu/čemu ~ hčer boginji; ~ resnico sprotnim koristim; žrtvovati koga/kaj za kaj ~ počitnice za dokončanje naloge; ~ veliko vojakov za zmago
žrtvováti se -újem se (á ȗ) za koga/kaj ~ ~ ~ otroke; šalj. Kdo se bo žrtvoval in šel v trgovino |bo pripravljen iti|
Celotno geslo Vezljivostni G
žrtvováti -újem nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj darovati komu/čemu kaj
Lastne interese je žrtvoval otrokom (za njihove višje cilje).
2.
iz religije kdo/kaj darovati koga/kaj
(Za boljšo letino in blagostanje) so (svojim največjim bogovom) žrtvovali jagnjeta in mlada dekleta.
Celotno geslo Etimološki
žrtvováti – glej žȓtev
Pleteršnik
žrtvováti, -ȗjem, vb. impf. opfern, Jan., nk.; — ž. se, sich opfern, Jan., nk.
Črnovrški
žrtvovati gl. ofrati
Celotno geslo Vezljivostni G
žrtvováti se -újem se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj darovati se za koga/kaj
Žrtvovala se je za višje cilje svojih otrok.
2.
iz religije kdo/kaj darovati se za koga/kaj
/Kot pravi glasnik vere/ se je žrtvoval za verske resnice.
Pleteršnik
žrtvovȃvəc, -vca, m. der Opferer, Jan.
Pleteršnik
žȓv, -ȋ, f. die Gruft, BlKr.; — prim. žrh, žrg.
Pleteršnik
žȓvən, -vna, m. = žrnev, Jan., BlKr.
Pleteršnik
žrvnáti, -ȃm, vb. impf. = žrnati, auf der Handmühle mahlen, BlKr.
Pravopis
ŽU -- [žəú tudi žeú] m (ȗ) župnijski urad
SSKJ²
žubòr -ôra m (ȍ ó)
zastar. žuborenje: žubor potoka, vode / žubor šolarjev
Celotno geslo Etimološki
žubȍr – glej žuborẹ́ti
Pleteršnik
žubòr, -óra, m. das Gelispel, Z.; — ž. čvrstih listov v gozdu, Vrt.; — das Rieseln, C.; — hs.
Pleteršnik
žubórən, -rna, adj. rauschend, rieselnd: ž. potok, Vrt.
SSKJ²
žuborênje -a s (é)
glagolnik od žuboreti: prijetno žuborenje potoka, vodometa / hitro otroško žuborenje
SSKJ²
žuboréti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dajati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode: reka, vodomet žubori; prijetno žuboreti / ekspr., z notranjim predmetom potoček žubori svojo pesem / ob robu vasi žubori izvir
// s prislovnim določilom žuboreč se premikati: rečica žubori po soteski / voda je žuborela v podstavljeno posodo žuboreč padala
2. ekspr. rahlo, lahkotno se slišati: iz radia je žuborela tiha glasba; od vsepovsod je žuborela človeška govorica
3. ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: ljudje so se sprehajali med stojnicami in žuboreli
// živahno, lahkotno se oglašati: v stari češnji so žuboreli ščinkavci
    žuborèč -éča -e:
    voda je žuboreč pljuskala ob breg; sedeti ob žuborečem potoku
Pravopis
žuboréti -ím nedov. žubôri -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èn -êna; žuborênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Reka ~i; poud. Iz radia ~i tiha glasba |se sliši|; poud., z notranjim predmetom žuboreti kaj Potok ~i svojo pesem
Celotno geslo Etimološki
žuborẹ́ti -ím nedov.
Pleteršnik
žuboríti, -ím, vb. impf. murmeln, rieseln, säuseln, lispeln, Cig., Jan., Z., Levst. (M.); (ževoriti, Štrek.).
Število zadetkov: 579086