zamahovati z iztegnjenim kazalcem v svarilo; žugati; pretiti
Zadetki iskanja
žugati nedov., F4, intentare, prititi, ſe groṡiti, ṡhugati, napeti, napîniati; minari, ṡhugati, pritéti, ṡapritéti, ſe groṡiti; minitabundus, -a, -um, kateri prity, ṡhuga; minitari, minari, ṡhugati, pritéti
žugati -am nedov. žugati, groziti, pretiti: Bug s'trashno ſhtimo sazhne shugat nedol. ǀ Ti O vſmileni G. Bug vſe skusi naſs ſtrashish, nam shugash 2. ed. ǀ S. Duh sfarij, inu ijm shuga 3. ed. rekozh ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash shzhim tvoje dolge plazhat, inu shugaio 3. mn. tebe v'jetie poſtavit ǀ Bug ozha je shugal del. ed. m Ierusalemu s'Kusi Preroka ſaphonia rekozh ǀ ſo y shugali del. mn. m ty Ajdy de jo bodo neusmilenu martrali
žúgavec -vca m (ū)
1. ekspr. kdor (rad) žuga, svari: jezni žugavci / ne verjeti žugavcu
2. zastar. kazalec (roke): oče je dvignil žugavec; prijeti kaj s palcem in žugavcem
1. ekspr. kdor (rad) žuga, svari: jezni žugavci / ne verjeti žugavcu
2. zastar. kazalec (roke): oče je dvignil žugavec; prijeti kaj s palcem in žugavcem
žúgavec -vca m z -em člov. (ú; ȗ) poud. ne verjeti ~u |človeku, ki grozi, preti|
žúgavka -e ž, člov. (ú; ȗ) poud.
žúgavčev -a -o (ú; ȗ) poud.
žúgavka -e ž, člov. (ú; ȗ) poud.
žúgavčev -a -o (ú; ȗ) poud.
žúgavəc, -vca, m. 1) der Droher, Cig., Jan.; — 2) der Zeigefinger, V.-Cig., C.; z žugavcem pod palcem pomencati, Glas.
žugaven pridevnik
žugljiv pridevnik
žúgniti -em dov. žúgnjenje (ú; ú ȗ) komu skrivaj ~ otroku; ~ s prstom; star. žugniti kaj Niti besede ni žugnil rekel, spregovoril
žúgniti 1., žȗgnem, vb. pf. einen Laut von sich geben, mucksen; ne žugni mi! Lašče-Erj. (Torb.); besedice ni žugnil, Zv.
žúgniti 2., žȗgnem, vb. pf. zusammenfallen, zusammensinken, C.; bolnik žugne, der Kranke fällt vor Schwäche zusammen, C.
žȗh, m. der Wucher, die Wucherzinsen, Guts., Trub.; na ž. dati denarje, Trub.; — prim. srvn. gesuoch = Zinsen, Mik.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 28904
- 28905
- 28906
- 28907
- 28908
- 28909
- 28910
- ...
- 28955
- Naslednja »
Število zadetkov: 579086