Zadetki iskanja
žužljáti -ȃm nedov.
žužljáti, -ȃm, vb. impf. säuseln, Jan.; (žež-), V.-Cig.; langweilig stammeln, (žež-) BlKr.; — säumig etwas thun, zaudern, Mur., Cig., Jan.
žúžnja -e ž (ū)
ekspr. kdor nerazločno govori: to žužnjo je težko razumeti
// kdor (rad) vsebinsko prazno govori: težko je poslušati to žužnjo
ekspr. kdor nerazločno govori: to žužnjo je težko razumeti
// kdor (rad) vsebinsko prazno govori: težko je poslušati to žužnjo
žȗžnja, f. 1) der undeutlich Plappernde, Svet. (Rok.); — der Schwätzer, Z., Vod. (Izb. sp.); — 2) ein saumseliger, langsamer Mensch, der Zauderer, Cig.; človek, pri delu zelo počasen, Lašče-Erj. (Torb.), Svet. (Rok.); — 3) = usnen izpodveznik pri črevljih, der Schuhriemen, Hrušica (Ist.)-Erj. (Torb.); — 4) die Pieplerche, der Baumpieper (alauda trivialis, anthus arboreus), Cig., Frey. (F.).
žužnjáč -a m z -em člov. (á) poud. |kdor nerazločno govori|
žužnjáčka -e ž, člov. (ȃ) poud.
žužnjáčev -a -o (á) poud.
žužnjáčka -e ž, člov. (ȃ) poud.
žužnjáčev -a -o (á) poud.
žužnjáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr.
1. oglašati se z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi: na travniku žužnjajo žuželke
// dajati tem glasovom podoben glas: kolovrat žužnja / voda v potoku žužnja
2. nerazločno govoriti: v sobi so žužnjali otroci
// vsebinsko prazno govoriti: kar naprej je nekaj žužnjal / kaj žužnjaš, tiho bodi
1. oglašati se z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi: na travniku žužnjajo žuželke
// dajati tem glasovom podoben glas: kolovrat žužnja / voda v potoku žužnja
2. nerazločno govoriti: v sobi so žužnjali otroci
// vsebinsko prazno govoriti: kar naprej je nekaj žužnjal / kaj žužnjaš, tiho bodi
žužnjáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; žužnjánje; (-àt) (á ȃ) Čebele ~ajo; Voda v potoku ~a; poud. žužnjati kaj |nerazločno govoriti|
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 28925
- 28926
- 28927
- 28928
- 28929
- 28930
- 28931
- ...
- 28955
- Naslednja »
Število zadetkov: 579086