Fran

ženeoč deležnik

GLEJ: ženejoč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ženet samostalnik moškega spola

sena

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ženetína, f. ein großes Weib, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2025.

Ženéva -e ž, zem. i. (ẹ̑) |švicarsko mesto|: v ~i
ženévski -a -o (ẹ̑)
Ženévčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Ženévčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2025.

ženévska dvójna zavésa -e -e -e ž

Agronomski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2025.

ženévski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Ženevo: ženevski prebivalci; ženevske ulice / ženevska konferenca; ženevska mirovna pogajanja
♦ pravn. ženevske konvencije meddržavni dogovori, zlasti o zaščiti Rdečega križa iz leta 1864, 1906 in 1929; zgod. ženevska deklaracija sporazum iz novembra 1918, s katerim Kraljevina Srbija priznava Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov enakopravnost pri združitvi ter federativno državno ureditev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2025.

ženévski rubín -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2025.

Ženévsko jézero -ega -a s, zem. i. (ẹ̑ ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2025.

ženévsko právo -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 23. 5. 2025.

ženeželjen pridevnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ženf – glej sẹ̑nf

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2025.

ženf -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2025.

ženf sam. m ♦ P: 3 (BH 1584, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2025.

ženfandelc m

• geselski sestavek

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 23. 5. 2025.

ženfla samostalnik ženskega spola

GLEJ: ženfta

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ženfov -a prid. gorčičen: Enu shenfovu im. ed. s ſernu je ena majhina rejzh (II, 212) ǀ maihinu je shenfovu im. ed. s sernu (V, 126) ǀ Tu Nebeshku krajleſtvu je enaku enimu shenfovimu daj. ed. s sernu (V, 125) Tvorjeno iz ženf ‛gorčica’ ← srvnem. sen(e)f < lat. sināpi ← gr. σίνᾱπι; → ženofov.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2025.

ženfov prid. ♦ P: 5 (TE 1555, TT 1557, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2025.

ženfta [že?nfta] samostalnik ženskega spola

stol za nošenje pomembnih oseb; nosilnica

PRIMERJAJ: neštrga, nosilnice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2025.

ženfta (ženfla, ženfta) samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ženfta ž, F6, arcera, -ae, ena pokrita viſſezha kozhia, ẛhejnfta; ferculum, tudi ṡhenfta; gestatorium, ena ṡhenfta; lectica, -ae, ṡhenfta, kozhia ṡa noſhnîo; lecticarius, -rÿ, kateri ṡhenfto noſſi, ali s'nîo hodi; octophorum, -ri, ene pare, ali ṡhenfta, ena kozhia, ali ſtól, kateru nyh oſſem noſſi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2025.