Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
žvę́ka, f. die Plaudertasche, M.
Pleteršnik
žvekáč, m. 1) der Kauer, Cig., Jan.; — 2) der Kläffer, Škrinj.-Valj. (Rad).
SSKJ²
žvekálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na žvečenje: žvekalna sposobnost zobovja / žvekalni organ organ za žvečenje, drobljenje hrane
♦ anat. žvekalne mišice žvečilne mišice
Pravopis
žvekálen -lna -o (ȃ)
žvekálni -a -o (ȃ) ~ organ
SSKJ²
žvekálka -e [žvekalka tudi žvekau̯ka] ž (ȃ)
anat. žvečilna mišica: žvekalke in obrazne mišice
Pravopis
žvekálka -e ž (ȃ) |mišica|
Geologija
žvekálna plôskev -e -kve ž
Geologija
žvekálna površína -e -e ž
SSKJ²
žvekálnik -a [tudi žvekau̯nik] m (ȃ)
zool. prebavni organ navadno s hitinasto prevleko, v katerem se hrana drobi: žvekalnik kot del prebavnega sistema pri rakih
Pravopis
žvekálnik -a m (ȃ) žival. |prebavni organ|
Pleteršnik
žvekálọ, n. žvekala, die Kauwerkzeuge, Cig. (T.).
SSKJ²
žvekánje -a s (ȃ)
glagolnik od žvekati: žvekanje utrjuje zobovje
Pleteršnik
žvekȃnje, n. 1) das Kauen; — 2) das Geschwätz, das Gewäsch, Cig.
Pleteršnik
žvę́kast, adj. teigig: ž. kruh, Cig.
Bovški
žvekast
SSKJ²
žvekáti -ám nedov. (á ȃ)
1. žvečiti: žvekal je skorjico kruha / žvekati tobak / žvekati slamico gristi, grizljati
2. nar. cmokati, čofotati: voda mu je žvekala v čevljih; razmočena zemlja je žvekala pod nogami
    žvekajóč -a -e:
    žvekajoča zemlja
Celotno geslo Etimološki
žvekáti – glej žvẹ́čiti
Pleteršnik
žvekáti, -kȃm, žvę́čem, vb. impf. 1) kauen; — 2) schwätzen, C.
Celotno geslo Pohlin
žvekati [žvekáti žvek?m] nedovršni glagol
  1. žvečiti
  2. prazno, nespametno govoriti; klafati

PRIMERJAJ: dvečiti, zvečiti, žvekljati, žvečiti

Bovški
žvekati nedov.
Število zadetkov: 579086